2011: A European Odyssey

Če se mi je na poti v Dresden oziroma v Bad Schandau zdelo, da huje ne more biti, sem moral za pravo Odisejado počakati le do nedelje. Tja grede smo res startali ob 2.30 in pri tem zamenjali en kombi, dve letali in en taksi, ampak potovanje nazaj grede je bilo še bolj komplicirano. Madžarski kolega – tudi on ni mogel verjet kaj vse me čaka – mi je predlagal, da bi pot tudi fotodokumentiral, a se mi fotoaparata ni ljubilo vlačit iz nahrbtnika.

Start: Erfurt, 14.30
Da scanje na glavni železniški postaji stane 70 centov bi mirno požrl, če bi bila storitev zadovoljiva. Ampak ne, po tleh je poplava, tako da si sploh ne morem umiti rok. Nateg po balkansko.

Vlak 1: Erfurt – Naumburg-Saale (15.25)
Zadovoljno ugotovim, da imam vozovnico za prvi razred.

Kaj hoče 85-letni gospod, ki se je zaprl v moj kupe in iz aktovke izvlekel nekakšne vprašalnike? Znebim se ga z odgovorom da se z Deutsche Bahnom peljem šele prvič v življenju. Kar ni daleč od resnice.

Vlak 2: Naumburg-Saale – Berlin (17.15)
Prestopim na vlak ICE.

Ko se s prevelikim kufrom med reveži v drugem razredu končno prebijem do sedeža in zmečem kramo na police, me starka opozori, da sedež zraven nje ni prost. Mislim si, da sem verjetno v napačnem vagonu. Preveč oblečen se s pretežkim nahrbtnikom, prevelikim kufrom v eni, vozovnico v drugi roki in knjigo pod pazduho podam po vlaku naprej. Ugotovim, da sem bil v pravem vagonu in babo zašpecam sprevodniku, ki izjavi, da so babice moj problem. Stara vešča se je preprosto zlagala, kar ji dokažem z vozovnico. Kasneje sem izvedel, da je imela kolegica identičen problem. Ko se končno razkomodim in odprem knjigo, prikrevslja njen mož, še kakšno desetletje starejši. Iz police nad mojo glavo začne vlačit kufre in vrečke. Plašč mu pade tako, da me prekrije čez glavo.

Na robu sem z živci, če bi znal, bi ga nahrulil po nemško.

Penzionisti so povsod enaki.

S-Bahn: Berlin Südkreuz – Jungfernheide (17.40)
Sprevodnik mi razloži, da bom na letališču najhitreje, če ne grem do glavne železniške postaje, ampak skočim dol eno postajo prej in nadaljujem z S-Bahnom.

Avtobus: Jungfernheide – Flughafen Tegel (17.55)
Zakaj vlak ne vozi mimo letališča, mi ni jasno. Tri minute vožnje z avtobusom me stanejo 1,40 evra.

Letalo 1: Berlin – Dunaj (21.15)
Do vkrcanja imamo slabe tri ure časa. Zabijemo jih ob pivu. Tik pred zdajci uspem odposlat razglednico (ponavadi jih, napisane in z nalepljenimi znamkami, pripeljem domov). Let je prijeten. Edina pripomba: če stevardese Austrian Airlines nosijo ozke kikle, naj nosijo tudi tangice. Pohvale za snack iz tvrdke Milka (in ne kakšen smrdljivi čips iz Kitajske). V zraku smo dobro uro.

Letalo 2: Dunaj – Gradec (23.10)
Uro in pol zabijemo na Dunaju, ki je med vsemi odvratnimi letališči verjetno najbolj odvratno letališče v tem delu sveta. Šokira me, da je letalo (neki manjši Fokker) na trasi, ki jo z avtomobilom prevoziš v slabih dveh urah, praktično poln. Računajmo 40-minutni let, uro zajebavanja po letališču, čakanje na prtljago …

Pilot se potrudi, v Gradcu ETA prehitimo za deset minut. Pristaja s tako hitrostjo, da me je bilo malo strah.

Kombi: Gradec – Ljubljana, Dolgi most (1.40)
Večino poti prespim. Še vedno me boli vrat.

Taksi: Dolgi most – Vič (1.50)
Doma po 11-ih urah in 20-ih minutah. Z avtomobilom, pravi Via Michelin, bi prišel prej kot v osmih urah.  In ja, raje to, kot da me neki varnostnik šlata po riti. Mislim, dejansko me je z rokami šlatal pod hlačami. Vedno huje je.

Prejšnja objava Naslednja objava

12 komentarjev

  • Odgovori seamus 18. 10. 2011 at 21:50

    Nekdo se te je privoščil, ko to je zrihtal tole pot 😆 V 12h sem iz Dunaja v Taipeiu (Taiwan), tam nekje 10000km stran 😆

  • Odgovori chef 19. 10. 2011 at 0:57

    Uau, no shit!

    Seveda je drugo vprašanje kako prideš do Dunaja. Od Berlina do Dunaja smo bili tudi mi v dveh urah.

  • Odgovori seamus 19. 10. 2011 at 8:39

    Ni take panike. Dve uri čakanja na Dunaju + 40 minut leta z Brnika in 30-45 minut izgube časa na Brniku.

    Imajo pa na Dunaju zastonj internet in Lidl (al neki podobnega) kjer prodajajo Null komma Josef!

  • Odgovori Matic 19. 10. 2011 at 9:06

    Pejt napisat eno reportazo o TGV…od Bordeauxa do Pariza v tocno 3h. Nobenih carin kontrol cakanja…Za relacije do 800 km 100x rajsi vlak kot avion!

  • Odgovori seamus 19. 10. 2011 at 10:11

    @Matic – samo vn iz Slovenije morš nekak pridt …

  • Odgovori bubašvabe 19. 10. 2011 at 10:21

    No ja, eurorailways.com pravi, da bi z vlakom prišel v kakih 11 urah z dvema presedanjema. Je pa res, da bi moral na odhod čakati in bi potem prišel domov toliko kasneje…

  • Odgovori chef 19. 10. 2011 at 11:51

    Je pa potovanje z vlakom, razen seveda v Sloveniji, pravi balzam za dušo. Z vlakom sem pripravljen iti na dolgo pot tudi, če traja dlje kot bruto čas poleta z vsem čekiranjem in sezuvanjem čevljev. To sicer velja tudi za avtomobil. Raje 10 ur v avtu kot 4 ure na letalu in letališčih. V šofiranju uživam, na letalu pa trpim.

  • Odgovori Nadja 21. 10. 2011 at 11:09

    Let Dunaj-Gradec je pa itak cisto neuporabna zadeva… da ne bi o tem, da sem ob prestopanju na Dunaju mogla it dvakrat skozi security check.
    Ce je le mozno, se dunajskemu letaliscu na siroko izognem.

  • Odgovori NoMercy 21. 10. 2011 at 14:16

    do 10ur (+- 1ura) z avtom so tahudi vlaki zakon – vse ostalo je pa samomor iz zasede, če za letalo prestopaš 😛

  • Odgovori chef 21. 10. 2011 at 15:59

    @Nadja: Ja, seveda, dvakrat moraš skozi security check, to sem pozabil napisat 😆 Kaj takega si lahko izmislijo samo Avstrijci.

  • Odgovori Nergač » Nemški red, indijski kaos 13. 5. 2012 at 18:01

    […] pa se tiče moje vrnitve v Slovenijo: izgledala bo tako, kot zadnjič samo da k sreči letim iz Leipziga. Torej: Leipzig-Dunaj-Gradec-od tam pa v Ljubljano s kombijem. […]

  • Odgovori zpokerznik 25. 9. 2012 at 19:32

    Za moje pojme, ena tvojih najboljših objav! Prav nasmejal sem se ob njej 🙂

  • Komentiraj