Aerodinamično po novem asfaltu

Aerodinamična kolesarska oprema me nikoli ni pretirano navduševala, ampak ko se je pri meni znašel novi Specialized Venge 2016, kar se kolesarstva tiče, skoraj vsega vajeno srce, vseeno malo poskočilo. Megli, mrazu in mokri cesti navkljub so 64-milimetrske karbonske Rovalke skozi veter zažvižgale že čez nekaj ur.

V tem letnem času je najbolje kreniti na gorenjski del Ljubljanske kotline, kjer je praviloma največ sonca in najmanj sence, a sem vseeno raje zavil na vzhodni del. Prvi razlog je bil romantične narave, drugi pa … pravzaprav tudi. Asfaltirali so namreč spust s Pečarja na besniško stran, zato sem pričakoval tudi kolesarsko romantiko. Dvokilometrski odsek makadama sem omenjal že v zvezi s kolesarskimi hipsterji. Trditve, da se ne splača asfaltirati tistih nekaj sto metrov – glavne – ceste, preprosto ne morem sprejeti, ne zato, ker je to optimalen kolesarski klanec, ampak zaradi strošek prebivalcev besniške doline – davkoplačevalcev –, ki so desetletja uničevali avtomobile na makadamu ali izgubljali čas in gorivo z vožnjo naokoli, tudi po katastrofalnih cestah, Šele to je pravi strošek , ampak tega seveda nihče ne računa.

Še pred dvema tednoma sem se zaradi pomanjkanja časa za vožnjo skozi Podgrad in pomanjkanje energije za vzpon čez Javor zagnal na Pečarja po makadamu, prijetno zmehčan je bil, a vsaj ni bilo tistih prekletih rebrc. No, zdaj je asfalt položen, dela pa očitno še niso končana. Kljub mastni cesti sem užival, da je kaj. Skoraj sem se bil obrnil in ga preizkusil še z druge strani – to sem naredil danes in ugotovil, da je vzpon svinjsko strm. Seveda je cesta v spodnjem delu še vedno popolnoma razsuta, tako da je bolje ubrati smer Besnica–Sostro. Poglejte te krivine, no! Erekcija.

Klasično gonilko sem nazadnje vozil v Belgiji na trasi Liege–Bastogne–Liege. Na aerodinamičnem kolesu kot je Venge, bi bilo karkoli drugega kot klasika norčevanje iz kupca. Hujši fiasko je samo še aerodinamično kolo z nizkimi feltnami – in tudi to smo že videli. Točno zato, ker sem obračal klasiko, sem šel čez Janče. Če je šlo čez Côte de Stockeau, bo šlo pa še čez našo različico, ki je pravzaprav še težja, čeprav se cesta vmes položi. Končno sem prebil megleno kopreno.

No, tole!

500 metrov nad Ljubljano.

Na mokri cesti sem dobival občutek, da raftam.

Žal še nisem imel aero čelade, preizkusil sem jo včeraj na Gorenjskem.

Spustil sem se v Volavlje in skozi Prežganje na Malo Trebeljevo, od tam pa spet v dolino do rukerja na Javor. Ne samo, da je strma cesta popolnoma sesuta, obupne so bile tudi vremenske razmere.

Spustil sem se proti Podlipoglavu in v dolini pri hiši, kjer imajo na dvorišču zloženo vso kramo tega sveta, obrnil levo in proti Pancam, tam pa levo na Mali Lipoglav. Slovenija, moja dežela … dežela, kjer se delamo norca iz Romunije.

Potem ni več daleč, še spust v Šmarje-Sap in domov. Ravnine je na tej turi bolj malo, v 70 kilometrih sem nabral dobrih 1100 metrov višinske razlike. Seveda pa je mogoče v teh koncih nakvačkati še precej bolj impozantno pentljo. Zdaj mi je pravzaprav žal, da si nisem privoščil še plezarije čez Repče, ampak za to bo boljši čas spomladi.

Screenshot 2015-12-05 23.34.53

Trasa: LJ–Sostro–Pečar–Besnica–Janče–Volavlje–Prežganje–Malo Trebeljevo–Zgornja Besnica–Javor–Pance–Mali Lipoglav–Šmarje-Sap–Škofljica–LJ

Pecar-Jance-Javor-Lipoglav

Prejšnja objava Naslednja objava

3 komentarji

  • Odgovori Paternina 6. 12. 2015 at 19:40

    December je, kolesarskih zapisov pa kar ne zmanjka. Kul.

  • Odgovori Boki 7. 12. 2015 at 13:47

    Pa iz Lavrice se na Orle pa nazaj dol do Rudnika.:)

  • Odgovori Matej Zalar 7. 12. 2015 at 17:13

    @Paternina: December je dober do nas … pa tak bicikel tudi ne more ležat v garaži 🙂

    @Boki: Ne boš verjel, ampak s specialko še nisem bil na Orlah.

  • Komentiraj