Baročne vodne igrice

Zadnjič smo bili v Salzburgu s športnimi nameni, a se seveda nismo izognili niti popivanju in kulinariki niti kulturi.

01_Salzburg_DSC_9427

Dvorca Hellbrunn še nisem videl. Predstavljal sem si, da je precej večji ampak to je bil navsezadnje letni dvorec, postavljen ob loviščih, v katerih so kasneje uredili živalski vrt. Nadškof Markus Sittikus von Hohenems je odločil postaviti temeljni kamen katedrale , ki so jo dogradili v samo petnajstih letih, dvorec Hellbrun pa so postavili samo v treh.

02_Salzburg_DSC_9544

Manjši dvorec Monatsschlössl na griču nad parkom pa naj bi postavili v enem samem mesecu – zato mu pač pravijo Mesečni dvorec.

04_Salzburg_DSC_9571

Markus Sittkus seveda ni imel težav s financami in kjer je veliko denarja, je tudi veliko muzike. V Hellbrunnu je bila v osmerokotni sobi.

05_Salzburg_DSC_9539

Nisem pa prepričan, kaj bi danes menili o mačji muziki, ki so jo ob nekaterih drugih zanimivih praksah prirejali med večdnevnim karnevalom po beneškem vzoru. Markus Sittikus je bil namreč nor na vse, kar je bilo povezano z Italijo. Ne razumem prav dobro za kaj je šlo, ampak mislim da so mačke zaprli v klavirju podoben instrument, tako da so ob igranju cvilile kot grešni ljudje v peklu.

06_Salzburg_DSC_9536

V živalskem vrtu naj bi hranili zanimive rastlinske in živalske vrste. V tistih časih so se na primer čudili sončnicam, še danes pa bi debelo pogledali konja s šestimi nogami. Seveda nismo verjeli,d a je ta žival res obstajala, a proti argumentu, da obstaja slika, ne moreš nič!

07_Salzburg_DSC_9533

Markus Sittikus je bil precej nabrit nadškof. Kako bi si sicer razlagali hudomušnosti starinskega vodnega zabavišča, ki je bilo v 17. stoletju seveda rezervirano samo za posvečene obiskovalce gradu.

08_Salzburg_DSC_9547

Pred ogledom smo že mislili, da bomo morali s silo posredovat v sporu med strogo vodičko in tistim tipom priseljenca, pri katerem integracija v avstrijsko družbo še zdaleč ni uspela, a navsezadnje ga je punca, ki ni skrivala avtoritarnih teženj, vendarle umirila.

09_Salzburg_DSC_9549

Šaljivi nadškof je svoje goste še posebej rad povabil za kamnito mizo. V prijetnem ambientu so klepetali ob vinu, ki so ga hladili v koritu z vodo na sredini mize. Ko so bili že nekoliko opiti, pa je Sittikus sprožil mehanizem, ki je gostom zalil spodnje gate. Na fotografiji se lepo vidi, da je mož na čelu omizje ostal suh, za ostale pa je veljalo, da od mize ne smejo vstati brez nadškofovega dovoljenja. In voda je lahko iz sedežev brizgala dolgo, zelo dolgo.

10_Salzburg_DSC_9553

Vodna presenečenja so goste čakala po celem vodnem delu parka in tudi turisti danes ne ostanejo suhi. Nikoli ne veš iz katerega kičastega kipca bo brizgnila voda.

11_Salzburg_DSC_956112_Salzburg_DSC_9563

Seveda ne gre brez Neptuna, postavili so kar dva!

14_Salzburg_DSC_9568 13_Salzburg_DSC_9562

Cel kup figuric se premika in to je Perzej, ki Andromedo reši pred pošastjo.

16_Salzburg_DSC_9565 15_Salzburg_DSC_9564

Mehansko gledališče ki deluje na vodni pogon, so postavili kasneje, sredi 18. stoletja. Medtem ko je 200 figuric prikazovalo mestno življenje se je neki mulec zdolgočaseno igral s telefonom.

17_Salzburg_DSC_9567

Od baroka do moderne dobe …

Prejšnja objava Naslednja objava

9 komentarjev

  • Odgovori jojo 28. 9. 2015 at 9:51

    Konj ma vendar osem nog! 🙂

  • Odgovori RTM 28. 9. 2015 at 10:27

    “…… debelo pogledali konja s šestimi nogami. …..”
    Na sliki jih je 8 (osem)!

    Ups, me je @jojo prehitel!

  • Odgovori Matej Zalar 28. 9. 2015 at 12:36

    Dobro sta opazila 🙂

    Včasih imam občutek, da člankov, ki ne govorijo o ženskah, politiki ali športnih podvigih, sploh nihče ne bere zato sem dobil idejo, da bi vpletel nekakšne teste bralčevih pozornosti 🙂 Zelo dobro! Če bi imel majice Nergač, bi vama jih podaril 🙂

    Bi se bilo pa zanimivo vprašat, ali se lažje zgodi izrodek s šestimi ali z osmimi nogami.

  • Odgovori Nja 28. 9. 2015 at 17:25

    Pa fora je še bila, da nihče od gostov ni smel pred njim vstati od mize, a ne?
    Ma, ko smo bili mi tam, nas je vodič posedel za mizo in po par minutah bluzenja o zgodovini zadevo tudi prižgal. Mi pa vriskali in kričali.
    Je pa res tisti dan deževalo, tako da smo bili itak mokri skoz in skoz.

  • Odgovori Samo 29. 9. 2015 at 13:19

    In kaj je bilo jabolko spora med vodičko in težakom? 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 29. 9. 2015 at 18:20

    @Nja: No, jaz se tja res ne bi usdel, ker je bilo od prejšnje skupine mokro že ko smo prišli.

    @Samo: Kot smo uspeli razvozljat (opazovali smo iz prvih vrst), se je vodička pošalila z njegovimi mulci, češ, pazite, mokri boste. On je pa, kot se za slabo integrirane priseljence rado zgodi, to vzel kot napad nanj zaradi tega, ker je pač priseljenec. Vodička je bila sicer res precej strašljivega videza, ampak on je totalno znorel, vpil, grozeče mahal proti njej, tako da me je res že postajalo strah. Visok je bil pa dobra dva metra in težak kakšnih 120 kilogramov. Kakovostne mase 🙂

  • Odgovori Samo 29. 9. 2015 at 22:09

    To je tisti tip ljudi, ki misli, da so nekaj posebnega, ker imajo otroka.

  • Odgovori Maja 1. 10. 2015 at 11:54

    Vem, da imaš veliko kilometrine v pisanju potopisov, ampak res super napisano. Informativno, zabavno, ne predolgovezno. Najbolj me zabavajo tvoji opisi/interpretacije umetnosti, ker sem sama vajena gledati drugače. Vedno rada preberem (in nabiram ideje). Keep it up!

  • Odgovori Matej Zalar 1. 10. 2015 at 12:28

    @Samo: Kaj pa vem … to je po mojem prej tip ljudi z obrambnim mehanizmom, usmerjenim v napad. Vsakič, ko jim nekdo nekaj reče, to vzamejo osebno, kot da jih zajebavamo samo zato, ker so priseljenci. V bajti imamo priseljenega Arabca, ki se je v treh, štirih letih naučil eno samo slovensko besedo. Zadnjič mi je rekel: “Pizdatimaterina.” Hvala lepa za tako integracijo.

    @Maja: Hvala. Še posebej cenim tiste bralce, ki berjetno tudi potopise, ker vanje pač vložim najveć energije in časa.

  • Komentiraj