Biološka ura naprej ali nazaj

Ne čudi me, da je ukinitev premika ure predvsem politična zagata, bolj nenavadno se mi zdi, da naj bi imeli z implementacijo spremembe, ki pravzaprav prestavlja ne-spremembe, težave v industriji, logistiki in transportu. Zlahka uro prestavijo dvakrat letno, a bi se svet ustavil, če je ne bi bilo treba več premikati.

Nočna izmena

Ne čudi pa me niti, da so lonček v debato pristavili naravoslovci. Nekateri celo trdijo, da bomo zaradi uveljavitve poletnega časa malodane izumrli. Seveda ne gre oporekati znanosti, to bi bilo enako kot trditi, da cepljenje ni koristno. Težko pa jemljem resno strokovnjake, ki v račun nočejo vzeti dejstva, da ljudje ne živimo več v sozvočju z naravo in nekakšno biološko uro, pa če bi si to še tako želeli.

Preprosto ne gre. Nismo več kmetovalci, ki so doma v miru delali od zore do mraka, poleti več in pozimi manj. Tistemu, ki dela celo noč, bi verjetno najbolj ustrezalo, da bi uro ob njegovi izmeni prestavili za dvanajst ur, tako pa mora biti pokonci celo noč, spat gre pa, ko se že zdavnaj zdani.

Dobro, da živ

Bolj kot to, da Slovenija leži na 15. poldnevniku, je simpatična zemljepisna širina. Dnevi nikdar niso prekratki in noči ne predolge oziroma obratno. Na skrajnem severu nimajo te sreče, so se pa nekako prilagodili in so relativno zdravi, če se že ne zapijejo ali storijo samomora. Na ekvatorju pa tako ali tako živijo v temi točno 12 ur na dan vse leto. Iz izkušenj vem, da to sploh ni tako slabo.

Seveda je nekoliko nerodno, če se decembra in januarja dan naredi šele okoli devetih zjutraj – po zimskem, torej pravem času ob osmih –, a je enako zoprno priti domov ob štirih, petih popoldne in že prižgati luč, edino rekreacijo si pa lahko privoščite v telovadnici ali z lučkami na glavah nosite kožo naprodaj. Na dnevno svetlobo lahko namreč večina z običajnimi delovniki kar pozabi. Sončenje je možno le pod umetno svetlobo.

V dolgih zimskih nočeh

Vsaj jaz sem zaradi dolgih noči, paradoksalno, precej bolj utrujen kot sicer, z leti pa je samo še huje. Zaradi pomanjkanja rekreacije na svežem zraku imam tudi čedalje več težav z motivacijo in počutjem na splošno. Pretekla zima je bilo grozna in ni me sram priznati, da sem nekaj časa razmišljal ali nisem nemara zapadel v depresijo in bom moral po strokovno pomoč in celo po zdravila.

Situacija se je precej izboljšala, ko se je dan toliko podaljšal, da sem lahko popoldne telovadil na prostem. Žal pa sem zaradi tega prej zaključeval z delom in štukal zvečer, kar ni niti optimalno niti zdravo.

Zares bom tako zaživel šele zdaj, ko bom šel lahko na teren za dve, tri ure tudi še ob štirih ali petih popoldne. Če sem bil prej aktiven pol ure na dan, pa še to v temi, bom v prehodnih mesecih vaj dve, tri ure, neki znanstvenik pa trdi, da bom zaradi viška svetlobe v resnici manj zdrav in bolj debel.

Vraga! Saj ne hodim spat pred deseto uro zvečer, tako kot ne vstajam pred šesto zjutraj.

Seveda pa ne bi imel nič proti zimskemu času, če bi kako uro prej odprli tudi trgovine in bifeje in prestavili delovnike tako, da bi človek še imel kaj od dneva. Kot v dobrih starih časih, ko je bilo delovno ljudstvo ob šestih že v službah. Ampak to verjetno ne bi šlo skozi. Ljudje tavajo zjutraj še tja do devetih po ulicah kot zombiji, ne glede na letni ali zimski časi. Toliko o biološki uri.

Prejšnja objava Naslednja objava

19 komentarjev

  • Odgovori Uroš 2. 4. 2019 at 21:20

    … in na koncu ugotovimo, da premikanje ure sploh ni (bila) neumna ideja.
    Upam, da ga morda pa le ne ukinejo in ostane, kot je.

    • Odgovori Anonimno 3. 4. 2019 at 7:53

      Točno tako.

    • Odgovori Zmrda 3. 4. 2019 at 13:05

      Ugotovimo kar hocemo ugotovit :). Jaz sem pa na koncu ugotovil, da je poletni cas super.

  • Odgovori Tilen 2. 4. 2019 at 21:29

    Takšnole je moje mnenje: če smo se odločili, da ure ne bomo več prestavljali (v angleščini je termin za tole početje najbolj polnopomensko: day-saving time oz. DST), se mi edino smiselno zdi, da uveljavimo naravno uro. Ne biološko, temveč geografsko. Po kateri je poldan točno takrat: na polovici dneva. In polnoč prav tako – na polovici noči. V francoščini spet ravno tako polnopomensko: midi. Oz. špansko “mediodía”. Čeprav je prav španska ura od Tretjega Rajha naprej čista farsa. Večina države leži zahodno od greenwicha, uporabljajo pa CET, vključno z DST. In tako je na zahodu Španije poleti sonce v zenitu (poldan) ob 14.45.
    Podobno farso doživljajo Maročani, ki so očitno bili izbrani za poskusne zajčke Evropejcev (ponovno in spet) in lani ure več niso prestavili na zimsko, naravno. Sonce je tako februarja vzhajalo ob 8.30, na kolo si pa na višjih legah sploh nismo upali pred 10.30 ali celo 11.00.
    Če potrebe po lovljenju dnevne svetlobe več ni (dasiravno mi premnogi komentarji in dileme potrjujejo prav nasprotno), sem vsekakor za naravno uro in reorganizacijo delovnih časov. Če je svetlobo vendarle še potrebno loviti, a ne z enostavnim presavljanjem ure, pa predlagam zimski in poletni delovni čas. V nasprotnem pa morda ne bi bilo nič narobe, če bi kar ves svet uporabljal isto uro, denimo UTC ali pa enega od pacifiških časovnih pasov, saj kot kaže, sonce v zenitu opoldne (oz. vsaj približno ob 12h) sploh ni več pomemben dejavnik. In tako bi lahko “na šiht” šli ob 22h ali pa bi se za popoldansko kolesarjenje dogovorili ob 03.00.

  • Odgovori Kekec 2. 4. 2019 at 21:51

    3x na teden se po 5+ ur jebeš na biciklu, pozimi pa zaradi teme ne moreš za 2 uri ven? A je letos sploh bilo pod nulo? Koliko meri najdaljši neosvetljeni odsek v lj in bližnji okolici? 100m?

  • Odgovori Fotr 2. 4. 2019 at 22:20

    Pri vsej zmedi in debatah o tej oslovi senci, čakam na uraden in strokovno podkrepljen predlog, da bi uro prestavili za pol ure.
    Sem pa že slišal, da prestavljamo čas in ne ure. Nekateri ne ločijo več boga od človeka :-/

  • Odgovori Anonimno 3. 4. 2019 at 7:50

    Najbolj debilni argument za zimski čas je vsekakor sozvočje z naravo. To debato sem pred dnevi poslušal na blagajni v Šparu. Bik je imel v košari španske jagode v akciji in solato, ki zelo verjetno ni rasla v zemlji.

    • Odgovori Boki 3. 4. 2019 at 9:42

      hahaha, odlicen komentar!:D

  • Odgovori Uroš O. 3. 4. 2019 at 8:42

    No tole je meni res smešno: imamo delovni čas od 6:00 do 14: 00 (v proizvodnji, režija od 7:00 do 15:00) in potem ugotovimo, da je zaradi jutranje ure bolj varno začenjati kasneje. tako smo uvedli “evropski” delovni čas (tam okrog leta 1990). Evropa in potem še mi) je pa že pred tem uvedla premikanje ure, ker je popoldne premalo svetlo. In sedaj smo z potekom dneva tam kot prej, samo ura kaže več. In zato je zjutraj manj delovnih nesreč?

  • Odgovori Boki 3. 4. 2019 at 9:42

    Mah dajte nehat sanjat o naravnem casu. Veliko lazje je uvesti poletni cas kot da bomo premikali zacetek delovnega casa. Kako bi se to sploh izvedlo? Zakonsko? Saj to sploh ni uzakonjeno razen v kaksni Severni Koreji. Mislim sem da je glavna fora ukinitve premikanja casa v tem, da blaznih prednosti v danasnjem post-industrijskem casu to ne prinese vec, ne pa, da ti tiste ene analogne ure enkrat na leto ne bo treba vec premakniti in da ne bos moral morebiti enkrat na leto eno uro prej spat. Veliko lazje se boste prilagodili na nedeljsko juzno ob enih popoldne namesto ob dvanajstih, ce res tako radi kosite po avstroogrsko tocno takrat ko je sonce direktno nad betico. Spanci imajo sonce v zenitu ob 14:45…in kaj predlagate? Saj ze imamo tri casovne pasove v EU (da, vem, imamo jih vec, ker vem, da se bo kak doticnez spotaknil npr. ob Francosko Gvajano), ki verjetno malce hodijo v napoto ce morajo irci poslovati z grki….naj bo razlika se vecja?

  • Odgovori filmoljub 3. 4. 2019 at 9:49

    Se strinjam s premikom za pol ure, čisto in lepo povprečje. Volk sit, koza cela.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 4. 2019 at 10:31

    @Kekec: Na kolo grem za 5+ ur praviloma največkrat dvakrat na teden. Ponoči me kolesarjenje ne mika, dovolj nevarno je že podnevi. Novembra, decembra in januarja pa na kolo ni mogoče za več kot uro in pol, a le ob predpostavki, da začnem ob 15h, kar mi je večinoma prezgodaj.

    Sicer pa mi še vedno za vraga ni jasno zakaj je tako pomembno, da je sonce v zenitu točno ob 12h, ko pa v resnici ni tam točno ob 12h skoraj nikjer. Že Slovenija se razprostira od 13. do 16. poldnevnika, kar torej pomeni, da je kakovost življenja v Kobaridu povsem drugačna kot v Lendavi že zaradi zemljepisne dolžine. No, Španci so se pa kansemu dnevu tudi prilagodili tako, da začno delati pozno.
    Bojim se, da bo treba za sonaravno bivanje storiti mnogo več kot le uravnati uro geografsko in astronomsko logično. Za začetek bi lahko uvedli zimsko spanje ali pa skrajšanje delavnika na 6 ur in podaljšanje poleti na 10 ur.

    • Odgovori filmoljub 3. 4. 2019 at 10:36

      Glede delovnega urnika: tega filma pač ne bomo videli. Najprej bi bilo treba temeljito spremeniti ključno zakonodajo. In vemo, kako je slovenska politika pri teh rečeh usklajena in ažurna. Kot tudi to, kako smo Slovenci enotni in hipijevsko harmonični, ko se je treba karkoli dogovoriti.

  • Odgovori Jani 3. 4. 2019 at 14:00

    Reč Lisici da se preselita v Barcelono… Če upaš 🙂

  • Odgovori NatasaPr 3. 4. 2019 at 14:41

    Meni je še najbolj naravno, da se telo postopno prilagaja daljšanju/krajšanju dneva. Nekaj najbolj nenaravnega je, da se sredi noči premakne kazalce za eno uro in potem z danes na jutri vstajaš eno uro prej/kasneje. Najprej al pa nazaj, saj je vseeno, samo naj se nehajo te prisilne prilagoditve ure, ker mi gredo na živce.

    • Odgovori Boki 3. 4. 2019 at 14:54

      Dober “point”!

  • Odgovori Bič 3. 4. 2019 at 21:42

    Jaz se tudi strinjam s Fotrom in Filjomljubom. Premaknemo uro za pol ure. In je za vsee cool.
    Seveda pa sistem ne bo laufal, – niti ne more, če ne bo klapa v EU enotna. To je jasno vsakomur.

  • Odgovori Danijel 6. 4. 2019 at 23:17

    Eh, to so problemi proletariata, ki hiti na šihtarski bus… mi bogatuni imamo ure samo zaradi imiđa 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 7. 4. 2019 at 20:09

    To! Za nas je vsak dan praznik.

  • Komentiraj