Bivališče na safariju

Temu spodaj bi verjetno marsikdo rekel raj na zemlji.

In seveda ne bi bil daleč od resnice. Tri noči v Južni Afriki smo prenočili v Mohlabetsi Safari Lodge v zasebnem rezervatu Balule. Čeprav ni bil tako nobel, ga po mojih subjektivnih standardih zlahka uvrstim pred Elephant Plains Game Lodge v rezervatu Sabi Sand, kjer smo bili ostale tri dni. Ne samo zato, ker je Mohlabetsi precej manjši in odnosi posledično manj formalni, ampak tudi zato, ker te od tega nosoroga in drugih afriških zverin (Fotografirano tako rekoč z verande) …

…loči samo žica v višini gležnjev. Zverem menda ne pride na pamet, da bi jo preskočile prestopile. Mimogrede, sredi fotke se vidi žirafo.

Evo našo kočo:

Na levi fotografiji je polovica zgornje koče od znotraj, na desni tuš kabina pod zvezdami. Za budnico priporočam tuširanje takoj ob šestih zjutraj (čez pol ure je že start v savano). Ob zori je bilo približno 10 stopinj in ne znam si predstavljat, kako je pozimi.

Kopalnica:

Kosilo je na vrtu.

Hrana za moj okus ni bila bohvekaj, vsekakor pa zelo okusna. Velik plus si zaslužijo tudi za uporabo lokalnih sestavin. Nekako sem dobil občutek, da imajo v Južni Afriki vsega dovolj, vsaj kar se tiče hrane in seveda vina – kar, jasno, velja samo za tiste, ki imajo denar. Takih je žal manj kot sem si predstavljal. Več o hrani morda kdaj drugič.

To je vervet monkey.1 Beštije so nas zabavale med kosilom. Po krošnjah so se v lodge priklatile vsak dan ob točno isti uri. Sicer niso taki lopovi kot pavijani, ki znajo menda odpreti piksno kokakole, ampak pravijo, da vseeno kradejo.

Da si niso upale z dreves, se imamo zahvaliti temu prijatelju. Žal se ne spomnim kako mu je bilo ime, niti ne vem katerega spola je bil, ampak znal je naredit red.

Tale hudič je k sreči – skupaj z vsaj stotimi prijatelji – visel na drugi strani ograje. Od daleč je kar simpatičen2, če bi mi uletel med brke, mi ne bi pasalo. Peter’s Epauletted Fruit Bat (Epomorphus gambianus crypturus), piše v moji knjižici. Še ena žival, ki ji ne poznam slovenskega imena in bržkone niti ne obstaja. Kot že ime pove, je vegetarijanec. Vaga 100 gramov in sodeč po knjižici o živalih v Velikem Krugerjevem parku je tamkajšnja edina vrsta netopirjev.

Tisto, čemur danes rečemo safari, izvira iz kolonialističnih nobel časov. Takrat so bili bogataši prepričani, da je samo maksimalno udobje dovolj dobro zanje – četudi sredi Afrike, ko tam seveda še ni bilo ničesar. Socializma vajene turiste, ki so se imeli ponekod bati celo receptorja ali snažilke, to morda malo moti, ampak tako pač je v teh krajih. Črnci, ki imajo službo, so moteče ponižni, tisti, ki je nimajo, so pa lahko nevarni. Temu se reče fin lobi.

Mohlabetsi je bil nekoč rezerviran za lovce, zato po stenah visi nekaj zavidanja vrednih trofej. Za afriškega bivola, njegova glava je na steni nad oknom, vas danes v lovnem rezervatu olupijo za 13.500 dolarjev (dobrih 10.000 evrov). Plus stroški lova, seveda. Seveda je dovoljeno loviti samo v ograjenih lovnih rezervatih, za uspeh pa ne potrebuješ niti poguma niti posebnega znanja. Samo jebeni denar.Tako kot za seks turizem, ki pa je, resnici na ljubo, cenejši.

  1. Slučajno kdo pozna slovenski izraz? []
  2. Fotografiral sem ga s teleobjektivom, 450 mm []
Prejšnja objava Naslednja objava

14 komentarjev

  • Odgovori nish 3. 6. 2013 at 19:59

    Ooo, kaj ti zavidam vse tele živali, od blizu. Kaj pa kakšna kača?
    Za tistole opico bi pa rekla, da je kar zamorska mačka.

  • Odgovori darja 3. 6. 2013 at 21:30

    Jaa, kače. Po tleh, kakšna na veji… kakšna v postelji, ko odgrneš odejo??

  • Odgovori chef 4. 6. 2013 at 0:12

    S kačami nismo imeli opravka, hišni red pa veleva tesno zapiranje oken in vrat, tudi zaradi zamorskih mačk (hvala, @nish) in pavijanov. Si predstavljaš? Prideš domov, v tvoji postelji pa pavijan kadi pipo in se baše s tvojo čokolado. Še ven ga ne moreš zabrisat, ker je močnejši in totalno divji.

  • Odgovori chef 4. 6. 2013 at 9:16

    Ha! Psu je ime Timba.

  • Odgovori jameson 4. 6. 2013 at 10:57

    ha pavijan s pipo in čokolado v postelji-saj to je pa kot doma 🙂

  • Odgovori Simona Rebolj 4. 6. 2013 at 20:44

    slikovno in tekstovno zelo učinkovita predstavitev. Počutim se, kot bi bila tam … in nisem ravno za takšna avanturistična doživetja. Krasne živalice … ampak tam, jaz pa tukaj. To z glavami in amaterskim profitabilnim lovom je pa, valjda, žalostno in primitivno za bruhat.

  • Odgovori filmoljub 5. 6. 2013 at 5:53

    Ali si kaj predeloval slike oz. ali imaš hud aparat, ali pa so v Afriki še barve drugačne (v smislu: bolj žive)? 😎 Dobre fotke.

  • Odgovori prvafaca 5. 6. 2013 at 7:37

    morilec dreves…

  • Odgovori chef 5. 6. 2013 at 9:44

    @filmoljub: Svetloba je tam svinjsko močna, celo če je rahlo oblačno. Barve pa močne k svina.

  • Odgovori Simona Rebolj 6. 6. 2013 at 15:28

    Zanimivo … tudi po svetu tako kot pri TV, nekateri s slabšo kvaliteto slike, drugi z boljšo in urnebesnimi kontrasti, ki pa so lahko tudi škodljivi in boleči za oči … hehe … Nikoli še nisem pomislila na to.

  • Odgovori filmoljub 7. 6. 2013 at 18:19

    Južna Afrika: bizarno in unikatno. 😎

    http://www.youtube.com/watch?v=cegdR0GiJl4

  • Odgovori Nergač » O plazilcih in dvoživkah 17. 6. 2013 at 18:01

    […] chef 17.06.2013 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, miks V zvezi z bivališčem v Južni Afriki so me zaskrbljene komentatorke spraševala kakšna je tam situacija s kačami. Kot uči knjižica […]

  • Odgovori Nergač » Slemenova špica za ogrevanje 26. 8. 2013 at 18:07

    […] pa kakšen deževen konec tedna kar prav pride, da bom ujel ritem – če ga že s poročili iz Južne Afrike, Nemčije, Vojvodine (…) ne […]

  • Odgovori Nergač » Sto na uro po Afriki 8. 10. 2013 at 18:01

    […] chef 8.10.2013 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, miks Četrti dan safarija smo se iz Mohlabetsi Safari Lodga preselili kakih sto kilometrov jugovzhodneje v zasebni rezervat Sabi Sand. Zjutraj smo se v grmovju […]

  • Komentiraj