Bralci bodo zmagovalci

Osmega februarja, ko so vrste obiskovalcev pred ljubljanskimi galerijami in muzeji spominjale na gnečo v Louvru, je človek lahko dobil vtis, da smo Slovenci kulturen narod. Kaj pa vem, morda ljudje varčujejo, toda če je problem denar, bi jih pričakoval v muzejih tudi vsako prvo nedeljo. Ne, v muzeje so masovno rinili, ker je to osmega februarja kul in ker je treba nekaj objaviti na Instagramu. Pa še trgovine so zaprte! Če bi Javna skladišča obratovala, bi se verjetno gneča precej porazdelila.

Berem premalo, a nadpovprečno

Tudi v Cankarjevem domu smo v zadnjih dneh zlahka dobili občutek, da smo Slovenci kulturen in razgledan narod. Da ogromno beremo in da tudi kupujemo knjige. Ampak to ni res. Slovenci ne beremo in ne kupujemo knjig, tako je bilo samo videti, ker je Cankarjev dom klavstrofobičen in po mojem sploh ni primeren za take prireditve.

Tudi sam nisem ravno biser, to že moram priznati. Zaradi narave dela sicer berem ogromno, a potem zmanjka energije za branje knjig. Vsako leto si zastavim načrt, da jih bom prebra vsaj ducat, torej eno na mesec, a mi uspe le redko. Dogaja se, da več mesecev ne preberem niti ene knjige, potem pa jih v nekaj dneh preberem pet. Večinoma to počnem na potovanjih, teh pa je bilo letos bore malo.

Vseeno se izkaže, da berem mnogo več od povprečja, mnogo več pa knjige tudi kupujem, bodisi zase bodisi kot darila, pri čemer si obetam, da mi jih bodo obdarovanci nekoč posodili. Vse prevečkrat se zgodi, da me knjiga razočara ali pa je skoraj ni mogoče brati, čeprav se imam za bralca, ki je sposoben brati skoncentrirano in poglobljeno. Jasno, ne more biti vsaka knjiga odlična, čeprav to pričakujem.

Vzgoja butcev

Kolega Blaž Mazi je na Arsovem forumu na Slovenskem knjižnem sejmu vodil odličen pogovor, v katerem so strokovnjaki s področja založništva komentirali zaskrbljujoče podatke, ki jih lahko cinično strnem v ugotovitev, da smo Slovenci čedalje bolj butasti. Po raziskavi Knjiga in bralci VI kar 49 odstotkov Slovencev sploh ne bere knjig, torej jih samo polovica prebere vsaj eno knjigo in večina nas ne prebere prav veliko. Poleg tega samo 4 odstotki Slovencev knjigo kupijo.

Še bolj šokantno se mi zdi, da svojim otrokom bere vsak dan pičlih 12 odstotkov. Dobro, morda niti jaz ne bi otroku bral vsak dan, bi mu pa vsaj večkrat na teden. No, v Sloveniji je takih komaj 17 odstotkov staršev.

Ostali vzgajajo butce.

Če povem po pravici, me ti podatki niti ne presenečajo. Ozrite se naokoli, ko se sprehajate po Čopovi. Koliko mislite, da jih bere? Rekel bi, da še bistveno manj kot polovica. Tisti, ki berejo, so najbrž doma.

Kako bedne so bralne navade Slovencev, pokaže šele primerjava z Norvežani, ki so bili še pred štiridesetimi leti narod ribičev. Danes prebere vsaj eno knjigo na leto skoraj 90 odstotkov Norvežanov, svojim otrokom vsak dan bere 57 odstotkov Norvežanov.

Če ne berete, si ne zaslužite visokega standarda

Ob teh podatkih me še toliko bolj zabavajo ljudska zabavljanja čez slovensko politiko in modre teorije o tem, da bi se morala Republika Slovenija zgledovati po skandinavskih državah. Samo skandinavski standard da je dovolj dober za nas, narod rojenih zmagovalcev, narod, ki kolektivno vzgaja svetovne prvake. Le politiki so tisti, ki zavirajo naš razvoj.

To ni res.

Zatakne se že pri povprečnem (ne)bralcu, ki lahko napreduje samo v še bolj nerazgledanega butca.

Slovenci smo tudi med najslabše funkcionalno pismenimi v Evropi: »Vsak četrti odrasli v Sloveniji ima manjše besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov in težko razume celo preprosta besedila, več kot 400.000 odraslih je doseglo komaj spodnji prag spretnosti.«

Preboja v taki družbi ne gre pričakovati.

Prejšnja objava Naslednja objava

22 komentarjev

  • Odgovori đeri 1. 12. 2019 at 18:20

    No, važno je tudi, kaj bereš. Če bereš kakšno “sranje”, je morda z branjem narejena večja škoda, kot če bi knjiga ostala zaprta. Sploh danes, ko je moderno napisati knjigo, mrgoli sumljivih avtorjev.

    Pismenost naroda je pa katastrofalna. Ajde, nekemu fizikalcu, ki je jedva spacal kakšno poklicno šolo, ali celo to ne, se še oprosti. Ne morem pa razumeti, kako je raznim diplomantom in magistrom uspelo priti do teh nazivov s takšno ravnjo pismenosti. Konec koncev so morali napisati tudi zaključna dela na faksih in še kaj vmes. Včasih mi je kar nerodno, ko berem kakšne maile in nelektorirane zapise.

  • Odgovori filmoljub 1. 12. 2019 at 20:06

    Ko bi se vsaj motil, a žal imaš verjetno kar prav. Slovenci postajamo narod debilov – pa čeprav je verjetno marsikje podobno. Morda se pa ni povsod to zgoddilo tako hitro. In s tem mislim zadnjih 25 let, ko smo to državo namesto na krasne planjave neodvisnosti in evropske omikanosti zapeljali naravnost v sekret. Težko je, če nimaš pravih vzorcev pri voditeljih države in vseh tistih, ki bi morali biti za zgled, namesto tega pa te učijo krasti, goljufati in lagati – in to celo poudarjajo kot vrline.

    Mimogrede, knjižni sejem je pa predvsem prodajna prireditev, kamor ljudje hodijo po popust, akcijske cene in brezplačne zakuske (kar nekaj knjig je kuharskih). S tem sicer ni nič narobe, samo da je sejem pač le enkrat letno. Tudi dnevi knjige aprila so, podobno, predvsem priložnost za cenen nakup. Taki smo: samo da je ceneje!

  • Odgovori Matej Zalar 1. 12. 2019 at 21:57

    @Đeri: Knjiga mora biti res hudo sranje, da bi jo bilo bolje pustiti zaprto. Mislim, res zelo, zelo hudo sranje. Kar se pismenosti tiče, je pa tako: s FDV prihajajo šokantno slabo pismeni diplomanti novinarstva. In nekateri se nič ne naučijo, niti po desetih ali petnajstih letih dela. In ni jim nerodno.

    @Filmoljub: Debilizacija je seveda univerzalen pojav, zato pa me tako preseneča, da je na Norveškem, kjer so sicer nori na digitalizacijo, slika še vedno zelo pozitivna. Kar se pa sejma tiče, sem jaz – najprej sem šel že v petek – danes skočil tja po znižane slikanice. Za nečaka. Ki je, zanimivo, Norvežan.

  • Odgovori Jazsembog 2. 12. 2019 at 2:42

    Sam se ne znam lepo izražati, toda vsaj vem kdaj biti tiho. Okej forumi so res nizkotni, ampak poglej razne facebook skupine, kjer ljudje pišejo s svojim imenom. Recimor letalske karte, Slovenci v Avstriji, kjer je ogromno naroda not. Katastrofa, primitivizem na kubik. Nespoštovanje, žaljenje, spodnašanje. Ekonomska in slovnična nepismenost.
    Zaničevanje lastne države itd. Kar je največja rak rana Slovenije, je negativna selekcija. Toliko je primitivcev vseh vrst, da ti prevladajo. Pametni smo večkrat rajši tiho, se umaknemo. Naš narod ima intelektualce in strokovnjake, ampak narod jih ne prepozna. Najbolj in so Avdić, Jelinčič, Mesec itd… Pač klovni

  • Odgovori VV 2. 12. 2019 at 4:26

    Ko ti študent prizna, da je vse svoje popravke diplome (~10) najprej poslal v lektoriranje, šele potem mentorju…. No, vsaj sramuje se svoje nesposobnosti. Bolj statistično bi rekel, da je normalno pismenih 20-30% diplomantov (družboslovja in humanistike). Za preostale pa mi včasih ni jasno kako so prišli čez osnovno šolo. Ampak nepismenost ne zdrži kot razlog za zavrnitev diplome.

  • Odgovori Blaž P 2. 12. 2019 at 8:30

    @VV kolikor mi je znano, je tudi postopek tak, da je treba pred oddajo diplomskega dela zadevo lektorirati in mora biti lektor podpisan. Nekateri mentorji tudi zahtevajo, da ko se jim pošilja končne osnutke, morajo biti le ti lektorirani. Ker nočejo imeti ob kopici dela, še delo popravljanja slovničnih in pravopisnih napak.

  • Odgovori zmago1 2. 12. 2019 at 8:58

    Knjige v klasični obliki so, hočeš-nočeš, stvar preteklosti,…
    Enako je bilo s pisalnim strojem, firma Olivetti je pokupila vse konkurente in delala top-.pšit ni da ni najboljše pisalne stroje a je potem prišel računalnik,….zveni znano? Isto je s knjigo, branje se seli na splet, računalnike, Androide, Apple, Kindle….prej ko bodo založniki in pisci to ugotovili bolje za njih,… zakaj bi bilo branje Kindle knjige kaj slabše kot branje papirne knjige? In zakaj bi bilo branje v ANG kaj slabše od SLO branja ? Ne moreš prisili nekoga da kupuje knjige in jih bere lahko pa ga stimuliraš,..in laže pomoje dosežeš to z elektronskimi mediji kot s tiskanjimi knjigami…Če je SLO knjiga pomembna za ohranjanje Slo jezika in Slo kulture naj za subvencioniranje poskrbi država,..nam pa nehajte težit.

    • Odgovori Jazsembog 2. 12. 2019 at 10:01

      Sem velik navdušenec nad tehnologijo, vendar najrajši berem knjigo v rokah.
      Ekrani vplivajo na delovanje možganov. Tudi opažam, ko en čas nič ne preberem v slovenščini, da mi jezik težje steče.
      Ne vem kak bi izgledalo, da bi dve letnemu sinu bral z tablice. Tudi sin povezuje platnice knjige z vsebino. Zlaga knjigice na svoje mesto, in pred spanjem si izbere, kaj želi da mu preberem.
      Mislim, da so knjige velik del vzgoje in izrazito pomembno za razvoj možganov

    • Odgovori Anja 4. 12. 2019 at 11:13

      Se ne strinjam, da so stvar preteklosti. Z velikim veseljem odprem knjigo in jo preberem v miru in ob skodeli čaja ali pasjo starino ob meni. Ne maram avdio knjig, ker ne zmorem tako dolgo koncentracije ob poslušanju človeka, pa še ob glas, intonacijo se obregnem. Ne maram branja na računalniku, ker imam tako lepa knjižna kazala, ki jih zataknem, kadar moram dvignit rit od knjige. Je pa res, da jih ne kupujem veliko, ampak večinoma koristim knjižnico.

  • Odgovori filmoljub 2. 12. 2019 at 12:37

    @zmago1:
    Kar navajaš, je bilo splošno predvidevanje že pred 20 leti, vendar se (k sreči) ni uresničilo. Skratka: kar praviš, ne samo da ni nič novega, ampak nikakor ne drži. Branje tvitov, prispevkov na blogih in drugih kratkih besedil na ekranu ni isto kot branje knjig. (Govorim o raziskavah in preverjenih podatkih.) Papirnate knjige nikoli ni ogrožala e-knjiga in dinamika prodaje na Amazonu to potrjuje že nekaj let. O branju v angleščini ne bom niti razpravljal, ker je argument neumen in sam po sebi jasen.

  • Odgovori Matej Zalar 2. 12. 2019 at 14:04

    @Zmago1: Mislim, da se globoko motiš, poleg tega si zgrešil bistvo. Ob izumu radia so trdili, da so preteklost časopisi. Ko so izumili televizor, so rekli, da je radio preteklost. Ko so izumili internet, so rekli, da je televizor preteklost. Leta 2019 še vedno najraje berem črke na papirju. In nisem edini.

    Knjige na papirju se prodajajo, zaradi bralnikov sicer slabše kot nekoč, a bistvena težava – sploh na slovenskem trgu – ni v e-knjigah, ampak v tem, da ljudje sploh ne berejo več knjig in da tudi na splošno berejo/poslušajo/gledajo pretežno sranje in preletavajo kratke novice, ne ljubi se jim brati poglobljenih člankov, niti se jim jih ne ljubi razumeti.

    Zakaj naj bi bilo branje v angleščini slabše od branja v slovenščini? Tega ne trdi nihče. Mi je pa pod nivojem nekomu razlagati, da je za vsakega posameznika in za narod pomembno ohranjati slovensko besedo živo. Res, to mi je pod nivojem. Če že nameravamo o tem debatirati z vso resnostjo, pa predlagam, da še ukinemo praznika 8. februarja in 31. oktoberja, slečemo hlače in se poserjemo na vso Prešernovo in Trubarjevo delo.

  • Odgovori filmoljub 2. 12. 2019 at 15:04

    Le še toliko: knjige se v povprečju NE prodajajo slabše zaradi bralnikov oz. na račun e-knjig (vsaj ne dolgoročno), temveč se slabo prodajajo na splošno, če že. Trend se je pravzaprav že obrnil in prodaja papirnatih knjig na dolgi rok (ali v občasnih trendih) ponekod spet raste. Vse to dokazuje tudi prodaja in branje v nekaterih nordijskih državah, kjer imajo ravno tako elektronske knjige, pa zato niso nič slabši bralci na papirju. Je pa res, da branje in bralne navade tam spodbuja pozitivna državna politika, šolski sistem in obča družbena klima. Pri nas so že politiki nepismeni, kaj bi jim torej bilo mar, če so taki tudi državljani? Še boljše, pravzaprav, ker so manj pismeni ljudje bolj debilni in s tem lažje vodljivi.

  • Odgovori NatasaPr 3. 12. 2019 at 9:48

    Rada berem. Ampak se mi zdi, da se mi je v zadnjih letih del prostega časa kar konkretno zmanjšal. In potem tega veliko raje preživljam zunaj, tako da zmanjka časa za branje knjig in s slabo vestjo priznam, da kakšno preberem kvečjemu med dopustom. Pa še to najraje kriminalko ali pa potopis, za bolj “intelektualne” mi pa že zmanjka volje. Tako, da nisem ravno za pohvalit. Ima pa naša knjižnica bralno značko za odrasle – ni treba govorit obnove, samo napišeš mnenje o prebrani knjigi (seznam je kar obsežen) in razmišljam, da bi se šla ta izziv, da se vsaj malo “prisilim” k branju 🙂

  • Odgovori Kren 4. 12. 2019 at 21:07

    Ok, cajt nas vse baše…. Ampak res pa ne razumem ljudi, ki ne berejo otroku.
    Zvečer je v večini primerov vsaj eden od staršev doma. In to je v polnem urniku tudi redka šansa, da se otroku posvetiš 100%. Vse ostalo za tiste pol ure lahko počaka. Branje bo otroku dalo širino, mu razburkalo domišljijo, obogatilo besedni zaklad, nenazadnje ga globlje povezalo s staršem. Tako enostavno, brez truda.
    Kolegica je učiteljica v nižjih razredih OŠ, ena redkih res srčnih. In pravi, da točno lahko razlikuje otroke, kjer doma berejo zvečer in kjer ne. In tudi potrjuje, da se ta razlika skozi leta šole samo še veča….

  • Odgovori Matej Zalar 5. 12. 2019 at 0:19

    @Anja: Eh, saj je prav, da si sposojaš. Po eni strani deset knjig, kolikor jih recimo letno prebere še kar soliden bralec, stane vsega 150 do 300 evrov, kar je toliko kot deset kosil, po drugi strani je pa to veliko denarja, če knjigo prebereš enkrat (in se vsaj vsake desetič zajebeš ter obupaš že po nekaj desetih straneh) in jo moraš še deponirati nekje v prmajhnem stanovanju.

    Seveda pa mali založniki pizdijo na knjižnice,a obenem pozabijo omeniti, da so knjižnice pri kakih obskurnih naslovih pogosto edini gotov vir dohodka. Dobro se ve, da bodo knjižnice kupile toliko in toliko izvodov, če bo le nekdo pridno telefoniral. Potem pa še stisneš prevajalca/lektorja/urednika (vsi na s.p.) in ostane nekaj drobiža, obenem pa izpadeš kot mali sodobni Primož Trubar, ki za male pare bogati slovenski knjižni prostor 🙂

    @Nataša: Že nekaj časa trdim, da je rekreacija po svoje kontraproduktivna, ker ljudje raje možgane peljejo na pašo (tečem zato, da sprostim glavo), kot da bi jo zaposlili s čim pametnim. Pa četudi je to žanrska literatura, ki sploh ni nujno zanič. AMpak po svoje je treba to razumeti … danes te v službi izmozgajo do onemoglosti in že to, da se spraviš laufat, je precej bolje, kot ležati na kavču in gledati zodbe na IG ali celo kaj slabšega.
    Kar se mene tiče, se skušam kot nekdo, ki ima težave s samim seboj, disciplinirati tako, da ob desetih ležem v posteljo in berem. Večinoma ne uspe, ampak imam vsaj slabo vest 🙂

    @Kren: Tudi meni ni jasno kaj ti ljudje sploh počno z mularijo, če jim niti ne berejo. Saj pravim, v Republiki Sloveniji več kot tri četrine staršev vzgajajo butce, obenem se pa pritožujejo, ker ti butci strmijo samo še v telefone. Po mojem smo dovolj stari, da si priznamo, da tudi mi, stari od 30 do 40 let, buljimo samo še v telefone.

  • Odgovori Rok X 5. 12. 2019 at 13:49

    @Zalar – glavni problem nakupovanja knjig niti ni cena. Kot to vidim sam – in nekaj somišljenikov – je prostor in pa dejstvo, da to ni več reprezentativen okras domačih prostorov.
    Funkcionalno gledano je smiselno kupovati samo zadeve, ki jih večkrat vzameš v roko oz. jih potrebuješ stalno v bližini. To so mogoče priročniki in par zadev, ki so človeku blizu, ne pa tudi splošno leposlovje.
    Sam kar berem – recimo kakšnih 20 – 30 knjig letno, a je skoraj ni, ki bi jo želel imeti doma. Mislim da so tu časi, ko je smiselno predvsem podpirati in razvijati knjižnice.

  • Odgovori Matej Zalar 5. 12. 2019 at 18:26

    @Rok: Ne vem če si prebral moj zadnji komentar … z vidika potencialnega bralca je knjižnica izposoja verjetno res najbolj smiselna. Jaz sem sicer zadnji med tistimi, ki bo rekel, da so slovenske knjige drage (toliko kot dva do štirje kraft piri v bifeju), ampak … naj založnik revežu na minimalcu poved, da je 15 evrov pravzaprav malo. V tvojem primeru je lahko letni strošek kupovanja knjig 450 evrov, kar je po eni strani sicer malo, po drugi pa ne.

    Kakorkoli, važno je, da narod bere in knjižnični sistem gre narodu na roko. Vseeno pa založnik samo od knjižnic ne bo preživel, čeprav so pri majhnih nakladah ravno knjižnjice pomemben faktor. Kakorkoli, z vsakim nakupom knjige pripomoremo, da založnik lažja shaja in da se bo morda odločil natistniti še eno knjigo. Jaz, verjel ali ne, sploh nisem včlanjen v knjižnico, ker me knjižnice že od nekdaj nervirajo, je pa res da preberem samo pol toliko kot ti – nekaj kupim, nekaj si sposodim, nekaj pa tudi dobim. In nekaj posodim tudi jaz 🙂

  • Odgovori Danilo K. 5. 12. 2019 at 23:10

    Dodana vrednost razgledanosti, omikanosti in pismenosti pridobljene skozi branje se v Sloveniji smatra za negativno, ker ogroža hirarhijo mutenja, nepotizma in šalabajzerstva.

  • Odgovori Jazsembog 6. 12. 2019 at 0:19

    Moram se zahvaliti sistemu dobrih knjižnic, da sem v življenju uspel in šel po svetu. V Ljubljano sem šel na “štop”, da sem si sposodil 9 knjig v narodni knjižnici.
    Cobiss je bilo odlično ogrodje, in po 20 letih vem kode za napredno iskanje, še vedno na pamet. Potem je prišla med knjižnična izposoja, in sem dobival boljše knjige hitreje. Na leto sem prebral 50 strokovnih knjig. Knjižničarke so bile hude, prijazne muce, večkrat so mi šle na roko, žal pa ne še na kakšen drug organ. Pa sem si to res srčno želel. Gospodično sem prijel za rit, in bila je cela štala. Pri rosnih 13. Hormoni so
    me prevzeli. Ko bi mi le dala. Po pisnem opravičilu, so bila vrata knjižnice spet odprta za mene. Drugo je žal ostalo zaprto.

    Če dobro pomislim, knjige so mi razvile inteligenco, bister um in odnos do dela. Ko še nisem znal angleščino, sem prebral vse živo. Iskal sem bolj natančno gradivo, in se zato počasi lotil učenja angleščine. Preživljal sem dneve v knjižnici ali na igrišču. Tako se je izoblikoval moj karakter. Po eni strani intelektualec, po drugi strani primitiven Štajerc iz igrišča in gostilne.
    Dobro angleščino sem se naučil iz knjig. Prvo sem prebral knjigo v slovenščini in nato še v angleščini ( prvič ob avdio), prepisoval stavke in si razlagal besede, besedne zveze. Isto sem se lotil kitajščine, prvo z branjem pinyina, in nato z vzporednim učenjem pismenk. Zvečer, za nagrado, vadba z Kitajkami.
    Žal danes ne berem veliko. Berem predvsem spletna strokovna gradiva in pravljice za otroke. Rad kupujem knjige. Imam jih preko 200 doma, v glavnem da se delam frajerja, ko dobim obisk. Prebrati jih že lep čas mislim

  • Odgovori Anja 6. 12. 2019 at 11:13

    Ni potrebe po slabi vesti Matej. Do sebe je potrebno biti prizanesljiv in prijazen. Če storiš največ kar zmoreš, če se le potrudiš. Potem si zaslužiš zvezdico in krepčilen počitek. Tudi če knjiga ostane neodprta na polici. Saj ti ne bo ušla nikamor.

  • Odgovori Anonimno 6. 12. 2019 at 17:20

    Knjiga je knjiga in nič jo ne nadomesti. So pa naše knjigarne kar drage, pod 20 eur težko kaj najdem. Grem pa tukaj po Gretino, kupim rabljeno prek ebaya, Amazona za par evrov. Nazadnje kupil včeraj, pri nas je 25 eur, tukaj dam s poštnino vred 6-7 eur. E-bralnike skoraj noben ne uporablja. Starci so se ruščine učili, ker so bile njihove knjige cenej, pa strokovno boljše. To je bilo za časa Jugoslavije.

  • Odgovori Kren 6. 12. 2019 at 17:48

    Mogoče ne z vidika pisatelja ali založnika, ampak v naši občini poteka izredno pozitiven projekt – na več lokacijah so postavljene t.i. Knjigobežnice. Mala hiška v parku, v katero daš knjigo, ki je ne rabiš, si se je naveličal itd. In vzameš drugo. Sodeluje tudi lokalna knjižnica z odpisanimi knjigami. Super zadeva, z otrokoma grem na sprehod, vzamemo s sabo nekaj knjig, jih oddamo v Knjigobežnico in vzamemo nove. Rekreacija in večerno branje. In ljudje so dejansko to začeli uporabljat, zadeva živi. Še sam sem trenutno čisto notri s knjigami Julesa Verna, ki se jih je nekdo naveličal in pustil v parku. Jaz pa sem v zameno oddal letnik National Geografica.

  • Komentiraj