Butale med Šubičevo, Prešernovo in Cankarjem

Spet. Zato moram spet tudi jaz. Na večer, ko bi lahko povedal kaj pozitivnega, če že ne vznesenega, je Vinko Möderndorfer svojih dvajset minut raje izkoristil za populistično nadiranje politične srenje in dodal še patetično omalovaževanje slehernikov in mačehovske države, ki da ne služi nikomur, še najmanj kulturnikom. In to kar na primeru – Butalcev!

Butalska dinamika – od proslav naprej

Saj smo res Butalci, od politikov prek plebsa in vse do kulturnikov. Opazke o Butalcih včasih ne moremo več razumeti kot satiro, pa ne zato, ker ne bi razumeli satire, ampak ker je dejansko tako hudo. In ne mislim, da je hudo samo pri Butalcih. Cel svet se debilizira in morda je v Sloveniji to bolj očitno samo zaradi precej drugačne, recimo razdiralne družbene dinamike.

In začne se že na proslavah, ki jih govorniki vedno izkoristijo za grmenje, pa naj bodo to Dražgoše, Teharje, v času Rodeta Brezje, ali državne proslave, od praznikov državnosti in osamosvojitve do kulturnega. Edini praznik, kjer se krepi slovenski duh, je v Planici, pa še to samo zato, ker je raja nažgana in ker nikomur ne dajo priložnosti za govor.

Niste kulturniki, zato nimate pojma o umetnosti

Tokrat je Möderndorfer vsaj omenil tudi kulturne lobije, ki ministre izbirajo ali režejo »glede na svoje sebične interese«, ni pa omenjal kulturnikov, ki živijo v istih Butalah in jih ne more nihče kritizirati, ne da bi ga ozmerjali s primitivcem, ki nima pojma o kulturi. Ampak dejstvo je, da me kulturne prireditve razočarajotudi po Möderndorferji zaslugi – enako pogosto kot drugi slovenski pojavi. Nestrokovna javnost pa ne bi smela stegniti jezika, ker smo neuki, češ, saj za vas je samo špasni teater.

Ko sva lani tik pred zdajci dobila karti za predstavo Hlapec Jernej in njegova pravica, si nisem ogledal za kaj gre, ampak sem samo na hitro obnovil znanje o Cankarjevem delu. V teatru so potem zaigrali nekaj čisto drugega, tematiki primerno skrajno mučnega. Predstava mi je bila sicer všeč in bi mi bila še bolj, če bi bila ost kritike uperjena proti vsakemu od gledalcev v polni dvorani, ki soustvarja sistem izkoriščanja prekariziranega proletariata. Nisem pa dobil tistega, kar bi človek pričakoval glede na naslov. Pritoževal sem se samo za šanki, da mi ne bi spet kdo česa očital, ampak … če to moti Draga Jančarja1, ali lahko tudi nekoga, ki gre v teater dvakrat na leto?

Vojaška država s podhranjeno vojsko

Patetika je višek dosegla z opazko o državi, »ki je zaenkrat še živa«, populizem pa s primerjavo cen še ne naročenih oklepnikov in cen projektov nesojene Narodne univerzitetne knjižnice, obnove drame in filmskih produkcij. In s primerjavo vrednosti nagrad Prešernovega sklada in poslanskih plač.

Razumem, da fantasti ne morejo doumeti, da svet ni idealen in da vojsko pač potrebujemo, ampak prostor za izražanje teh fantazij imajo kulturniki drugje, ne pa da na državni proslavi osrednji govorec nadira premierja Šarca, kot malo vljudnejši Miha Guevara. Država namerava nekaj tisoč pripadnikom podhranjene vojske kupiti nekaj deset oklepnikov, Möderndorfer pa to označi za »militarizacijo slovenskega duha«.

Kulturna država s podhranjeno kulturo

Naj bi bil to konstruktiven govor? Seveda ne. Ampak v Butalah to vžge, zato se skoraj nikomur ne zdi neprimerno, ampak cela Slovenija ploska nergaču, ker da si upa, ker dobro pove, vljudno, a ostro jim v obraz pove kar jim gre. Seveda, Slovenci imajo radi nergače, ki povedo bolje, kot bi lahko sami, to vem zelo dobro, zato je ta blog relativno dobro obiskan, čeprav nam vsem drži zrcalo. Ampak bloger si to lahko privošči in tudi Vinko Möderndorfer si lahko privošči – vedno in povsod, razen na proslavi ob kulturnem dnevu, kjer bi vendarle radi slišali nekaj pozitivnih besedi. Nekaj, da bi se počutili kot pripadniki naroda, ki so ponosni in na kulturo in na vojsko. Pa če sta še tako na psu. Kulturo se rešuje ostalih 364 dni v letu.

  1. od 25:15 []
Prejšnja objava Naslednja objava

5 komentarjev

  • Odgovori Disguy 8. 2. 2019 at 21:20

    A je bilo na proslavi karkoli receno o Kobalu in nedavni kolobociji?

  • Odgovori Bič 9. 2. 2019 at 0:42

    A Prešiček je že pozabljen? :-)))

  • Odgovori Bič 9. 2. 2019 at 1:09

    In JA, naj bo minister MODERNDORFER Vinko. Ajde stari, izkaži se! Vse ve, vse zna – dej pomagaj!!
    (pa upajmo, da se ne bodo novinarji spusztili v njegovo preteklost, hehehe) 😛

  • Odgovori Matej Zalar 9. 2. 2019 at 7:48

    @Disguy: Mislim, da ne. Sicer pa so tudi v tem primeru histerizirali javnost prek vseh meja dobrega okusa. OK, komedijant, ki sem ga vedno imel za tretjerazrednega in bi ga morali sesuti že dvajset let nazaj, je spizdil dramo. Dobro, razkrinkajmo ga, onemogočimo mu vodilne položaje , počakajmo, da se opraviči in navede butaste razloge, da je to storil, potem pa zaključimo. Bi ga pa raje vsi še naprej nabadali na kol, medtem ko bo raja še naprej hodila v vaška gledališča se režat njegovi domnevni satiri, ki je v resnici samo posmeh desnici in kleru na najnižji možni ravni.

    @Bič: Prešička je v govoru omenil z namigom na to, da so ga odrezali kulturniški lobiji. Kar je, če poznamo delovanje sistema v Sloveniji in ne popuščamo medijski histeriji, skoraj gotovo res. Seveda je stari popizdeval, ampak čisto brez razloga pa tudi ne. Tri mesece da je trajal mobing? Saj se v treh mesecih ne more niti razviti. Kot smo lahko prebrali, pa je bil razvit že prej. Vemo, zakaj. Ker … kulturniški lobiji.
    In zakaj bi naj postal VInko Möderndorfer minister? To je spet ta slovenska fora: Če ti kaj ni všeč, pa sam reši. Ne, ne bom, ker ne znam, ker nimam kompetenc. A lahko vseeno opozarjam na težave?

  • Odgovori Stane Debevec 11. 2. 2019 at 6:46

    Dobro jutro,
    se zelo strinjam z zadjimi stavki. Na državnih proslavah se spodobi povedati vsaj nekaj dobrega in lepega,da človek ne gre domov z grenkim okusom in jezo.
    Pozdrav Stane.

  • Komentiraj