Črni seznam

Ob zadnji novici o dopingu v kolesarstvu so bili odzivi slovenske javnosti predvidljivo dolgočasni. Na tujih spletnih straneh o kolesarstvu pa sem zasledil nekaj komentarjev uporabnikov, ki namigujejo na širši problem dopinga prav v Sloveniji, češ da je primerov veliko glede na velikost bazena. Potem ni več daleč do namigovanj, da iz majhnega slovenskega bazena izplava v svet veliko izjemnih mladih kolesarjev pod 23 let.

Udari, ko zaboli

Toliko sem že patriot, da me je to zjezilo, a s spletnimi komentatorji se nima smisla prerekati, sploh, če prej ne preveriš dejstev. In ni jih težko preveriti, saj UCI vodi javno dostopne evidence. Žal novice o kršitvah kapljajo v javnost počasi, še po šestih, sedmih letih.

Praviloma jih lansirajo v obdobjih, ko najbolj odmevajo, s tem pa pokvarijo veselje tudi nič krivim. Vincenzo Nibali je ostal brez Kristijana Korena, Tadej Pogačar v Kaliforniji brez Kristijana Đuraska, pri RAI so morali politično korektno odpustiti Alessandra Petacchija, ki je zanje delal kot strokovni komentator, ne vem pa kje je te dni delal Borut Božič, športni direktor pri Bahrain Meridi, ne vem, če ni bil slučajno tudi on v Kaliforniji

Seznam

Ker nimam ne časa ne živcev za podrobne analize, sem le preštel trenutno veljavne prepovedi nastopanja in suspendirane kolesarje (proti katerim postopek šele teče), s katerimi se ukvarja UCI – ne da bi zajel tiste postopke, ki jih vodijo nacionalne zveze. Zato med njimi ni Kristijana Kumra in Igorja Kopšeta, ki je izključen zaradi prehlada.

Prepoved nastopanja velja za 106 kolesarjev in kolesark, proti 23 pa teče postopek. Za večino niste nikoli slišali. Med osmimi z dosmrtno prepovedjo nastopanja, sta najbolj znana Danilo Di Luca in Lance Armstrong. Ob njegovem imenu so se potrudili našteti čeden nabor kršitev (prevod pravne terminologije je amaterski): uporaba, posest, trgovina, dajanje, pomoč, spodbujanje, podpiranje, prikrivanje in sokrivda pri enem ali več dejanjih kršitev antidopinških pravil.

Slovenija v družbi velikih

Najhuje je v Kostariki, kjer, kot vemo, EPO in CERA rasteta na drevesih: 18 Kostaričanov prestaja prepoved nastopanja, še dva sta v postopku. Vemo, da imajo ogromno masla na glavi Kolumbijci, 13 jih ne sme dirkati, štirje so suspendirani. Latinska Amerika je tudi sicer izpostavljena: nastopati ne sme še 11 Brazilcev, pet Urugvajcev, trije Argentinci, skupno pa je iz tega dela sveta kaznovanih 56 grešnikov, torej več kot polovica. Ne preseneča, da ne sme dirkati 11 Italijanov in sedem Špancev, bolj presenetljivo pa je, da so ujeli osem Irancev, še trije so v postopku.

S tremi prepovedmi (Brajkovič, Fajt in Kocjan) je Slovenija na devetem mestu, pred kolesarskimi velesilami, kot so Združene države (2), Francija, Nizozemska in Nemčija (po eden). Če prištejemo suspendirane kolesarje, je Slovenija s petimi (še Koren in Božič) celo na osmem mestu. Pri tem zamolčim, da sta Hrvata Đurasek in Matija Kvasina proizvoda slovenske kolesarske šole.

Rekla – kazala

Ugotovitve niso prijetne, a gre le za gole številke, ki več zakrijejo kot odkrijejo. Po kuloarjih se govori marsikaj, o čemer se ne govori in sem ter tja se kaka obrobna persona iz Slovenije znajde tudi v kaki avtobiografiji padlega kolesarja.

O politiki in praksi antidopinga je sicer pred dvema letoma pisal Jure Kocjan za Dnevnik.1 Preberite, če se kot razmišljujoči ljudje sprašujete, ne pa ob vsakem primeru le užaljeno rjovete, kot da vam je dopingirani športnik kaj ukradel. Če je dober biznis doping, je zelo logično, da je po drugi strani dober biznis tudi boj proti dopingu. Menda ne le tako, ampak menda tudi drugače in menda tudi v drugih športih in menda tudi pri tistih, ki dajejo zgleden vtis zglednih borcev proti dopingu. Predvsem pa ima športnik, ko enkrat sprejme pravila igre, v športu precej manj pravic kot sicer, kot človek.

  1. Članek je žal zaklenjen. []
Prejšnja objava Naslednja objava

14 komentarjev

  • Odgovori Boki 16. 5. 2019 at 23:52

    Morda pa je problem ravno slovenska majhnost. Ve se, cez katero (ali cigavo) sito morajo slovenski nadebudni kolesarji, ce se hocejo prebiti v svet profesionalnega kolesarstva. In za vecino teh, ki so danes na spisku, se ve, da so sli ravno cez to sito. Medtem ko v Franciji, Nemciji, Italiji, Spaniji, itd. je teh poti vec.
    _________
    Sicer sem se pa malce poigral s stevilkami, saj UCI omogoca filtriranje podatkov in prakticno eksportiranje v Excel. Glede na stevilo prebivalcev ima Slovenija manj kolesarjev v World Touru samo od Luksemburga in Belgije. In sicer Luksemburg 8,3; Belgija 6,3, Slovenija pa 6,2 na milijon prebivalcev. Mogoce je kdo te stevilke poznal ampak mene malce vseeno presenecajo, malce manj sicer ce recemo, da ima tudi SLovenija de facto svojo World Tour ekipo, saj jih za Bahrain Merido vozi 8 od 13. Je pa vseeno to zavidanja vredna stevilka (ali ne?) in se zacuda Slovenije se ne omenja kot kolesarske velesile. Res nisem pricakoval, okej z izjemo Luksemburga, da se katerakoli drzava v tem merilu lahko kosa z Belgijo. Seveda mi je jasno, da iz tega ne gre vleci zakljuckov, npr. Francija seveda ne more imeti 400 kolesarjev v World Touru, ampak recimo temu “food for thought”, se zlasti, ce malce provokativno dodam se tezo, da je Bahrain Merida ubistvu nek podaljsek tistega sita, katerega sem omenjal na zacetku 🙂

    • Odgovori Boki 17. 5. 2019 at 12:52

      Se opravicujem, sem pomotoma stel tudi sportne direktorje. Ce gledamo samo kolesarje, je statistika sledeca: Luksemburg: 8,3; Slovenija: 5,2; Belgija: 4,4; Danska: 3,1, Nizozemska: 2, itd. WT kolesarjev na milijon prebivalcev.

  • Odgovori Jani 17. 5. 2019 at 12:55

    Mislim da je Juko vse povedal…
    Beda vrhunskega športa

    • Odgovori Boki 17. 5. 2019 at 13:28

      Clanka sicer nsiem prebral, saj vsekakor nisem narocnik Dnevnika, Juko je fejst decko ampak vseeno sem vedno rad malce previden kar se tice mnenj tistih, ki so v zadeve vpleteni. Glede objektivnosti naj v takih primerih vedno ostane vsaj kancek dvoma. Ce pa kdo ve, da je nek posameznik krsil pravila, pa naj ga prijavi, drugace sokrivdo nosi tudi sam, saj za to verjetno obstajajo vsaj kaksni kodeksi, ce ne ze zakon.

  • Odgovori Jani 17. 5. 2019 at 15:45

    Tut jest nisem… A sem se potrudil…

  • Odgovori Matej Zalar 17. 5. 2019 at 15:53

    Gre za fenomen “uspešnega malega naroda”, ki se mu čudimo ob vsakih olimpijskih igrah, nogometnih ali košarkarskih uspehih in drugih pravljicah. Se pa uspešnosti slovenskih kolesarjev čudijo vsi. Še bolši podatek kot razmerje med številom prebivalcev države in kolesarjev v WT je razmerje med številom licenciranih mladih kolesarjev in številom kolesarjev v WT.

    Glede na kolesarsko folkloro, ko se ob vsakem uspehu takoj začnemo spraševati o dopingu, sem kar prepričan, da je slovensko kolesarstvo na radarju antidopinških organizacij.

    Vseeno pa bi glede uspešnosti rekel, da dejansko je nekaj na tem narodu, pa ne mislim na naravni športni talent in na dejstvo, da se očitno z mladino dela kar dobro tudi v kolesarstvu. Očitno se ljudem ljubi vztrajati v športu.

    En razlog je verjetno že plača. Boki, ti morda zaslužiš s svojo nemško plačo več kot 95 % profesionalnih kolesarjev, pri tem pa dosti manj tvegaš in lepo sediš v pisarni, na kolo greš pa samo če je lepo vreme. Potem imaš pa Slovenijo, kjer bi ti s plačo na enakem delovnem mestu kot ga imaš zdaj, zaslužil več samo še od, kaj vem, 50 odstotkov profesionalnih kolesarjevin bi se dvakrat vprašal zakaj sploh vztrajati, če pa obstajajo tudi dobre možnosti. Z enim takim kolesarjem sem se pogovarjal lani. Preprosto si je postavil ceno, ki je sicer nihče ni hotel plačati, a je tudi brez sekirancije odnehal in raje študira, kot da bi se še naprej udinjal na kolesu za male pare v kaki kontinentalni ekipi in z upanjem, da se morda celo prebije v prokontinantalno ali WT ekipo ter zasluži tistih 25 ali 30 jurjev bruto, kot je letni minimalec v teh športih. Če to primerjaš z evropsko plačo, se lahko samo zjokaš.

  • Odgovori kv_mozart 19. 5. 2019 at 7:49

    Dober doping stane 200.000 EUR letno, kar pa je višina, ki si ga povprečen kolesar le stežka privošči: za ta denar ostaneš prikrit tudi če Danilo Hondo preveč pove.

  • Odgovori Tomaž P. 23. 5. 2019 at 0:09

    Trajalo je kar nekaj časa…a čas zmeraj postavi stvari na pravo mesto. Milan Erzen under UCI investigation for doping links @ http://www.cyclingnews.com/news/bahrain-meridas-milan-erzen-under-uci-investigation-for-doping-links/

    • Odgovori UrošO 23. 5. 2019 at 12:49

      Preiskujejo ga od leta 2015. In vse kar lahko povedo je, da ga preiskujejo.

  • Odgovori Matej Zalar 23. 5. 2019 at 16:19

    Na to mislim – zdaj je ravno pravi timing za razširjanje govoric, ki imajo na lokalni sceni že dolgo brado. Resno pa lahko preiskuje samo policija.

  • Odgovori Jani 23. 5. 2019 at 17:21

    Ajajaj…
    Torej.. vse Si vedel, pa nič Povedel…
    Ma kašna policija???
    Itak.. ker kolesaračiš sam…

  • Odgovori Tomaž P. 23. 5. 2019 at 18:57

    Preiskavo Aderlass (ne vemo od kdaj) vodi Munchenski centrali tožilec, kar garantira najmanj, da so v tem času prišli od ‘razlogov za sum’ do ‘utemeljenih razlogov za sum’ in (ker je nekdo v priporu) do naslednjega dokaznega standarda ‘utemeljen sum’. Verjetno imajo kopico prisluhov, zaseženih elektronskih naprav in ostalega, še posebej ker je racijo izvedla ‘doping task force of the Munich police’. Avstrijci očitno mislijo resno. Bomo videli kaj bo reklo avstrijsko kazensko sodišče, če bo kdaj razsojalo.

    Na prvi pogled izgleda, da UCI sama sebi dela škodo. Čemu javno javkati in negodovati (lahko tudi: blatiti dobro ime, razžalitev), če lahko zadevo prepustiš lokalnim ogranom pregona, ki lahko preko (sodno odrejenih) prikritih preiskovalnih ukrepov sestavijo organigram kdo-je-kdo in jih presenetijo z racijo. Za Policijo je to walk in the park (glej 186. in 187. člen KZ-1). Za morebitne ostale vpletene pa je to znak, da je čas, da se sim kartico + pomožni telefon sežge in odplakne v wc, enako velja za prenosne računalnike in ostale zadeve, ki puščajo elektronske sledi.

    Počakajmo in bomo videli kaj bo prinesel čas….

  • Odgovori Matej Zalar 23. 5. 2019 at 21:25

    @Tomaž P.: Dobra razlaga, hvala. UCI? Mislim, da redki razumejo kaj počne UCI in zakaj počne to.

  • Odgovori Anonimno 24. 5. 2019 at 13:00

    Mal beri Brailsforda in boš vedel več.. Matej. (:

  • Komentiraj