Črtica o kovčku

Pri zamudah letal najbolj moti, da jih ne napovedo vnaprej. Sicer bi si moral misliti, da pri Arabcih ne bo šlo vse po urniku, ampak nikoli ne veš. Zato zadnjih dinarjev nisem zapravil za oderuškega taksista, ki bi me odpeljal na poceni kavo v središče Tunisa in nazaj, ampak sem se na temačnem letališču nervozno prekladal po trdih mrežastih klopeh in navsezadnje ugotovil, da v djutifriju ne sprejemajo tunizijskih dinarjev. Prihranil sem jih za domov in jih že izgubil. Med opazovanjem dogajanja na letališču sem med drugim opazil zanimiv protokol ravnanja s prtljago. Začne se s tem, da kovček pade s preveč naložene prikolice. Ura je približno 14.15.

Ob 14.17 opazim brezbrižnega možakarja v rumenem brezrokavniku, ki skrajno počasi hodi naravnost proti kovčku.

Ne da bi ga vsaj očinil s pogledom, ga obide razdalji manj kot metra, ob 14.18 pa je že nekaj deset njegovih izredno kratkih in počasnih korakov stran. Roke ima ves čas v žepih.

Nekaj sekund kasneje z druge strani počasi pridrsa možakar. Čeprav stoji tik ob kovčku, mu na videz ne posveča nobene pozornosti, ampak nekaj javlja po radijski postaji.

Čez nekaj trenutkov se počasi vrne in ob 14.19 je kovček spet osamljen.

Čez minuto se pripelje avtomobilček in voznik kovček naloži točno tja, kjer to ni predvideno (v ozadju je videti možakarja z začetka zgodbe, ki je medtem prehodil že skoraj cel krog, vse kar je medtem naredil pa je, da je roke potegnil iz žepa).

Že v naslednjem trenutku postane jasno, zakaj je kovček naložen na havbo – zadaj je pobiralcu namreč zmanjkalo prostora. Za slog vožnje z nogo, visečo iz avtomobila, in ob hkrantem vtisu, da mu je malo mar, si gospod zasluži deset točk!

Nisem prepričan, da je kovček našel pot do pravega letala, ampak konec dober, vse dobro. Temu se reče delitev dela ali – brigaj se zase.

Prejšnja objava Naslednja objava

2 komentarja

  • Odgovori zmago1 3. 5. 2014 at 10:16

    Ma nič takega ta kovček, ta v rumenem je verjetno od letalske družbe kovčke pa razvaža letališče. ko smo zadnjič potovali z letalom so nas na šalterju nekaj zadržali in so vsi že šli čez vrata na pisto, pa na bus in do aviona. ko pridemo ven ni več busa, d oaviona pa le ene 100m. Pa nas niso pustili, poklicali so avtobus (tist gromozansko dolg zglobni) da je iz garaže prišel pobrat nas 4 komade in nas peljal 100m do letala.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 5. 2014 at 14:38

    Seveda, saj to je krasen primer ustreznega protokola, ki je morda na prvi pogled videti trapasto, v resnici pa ima smisel. Če bi vsak po svoje iz čiste pridnosti premetaval kufre in iskal prava letala, bi pa res prišlo do zmede. To se sicer dogaja v marsikaterem podjetju, no, in potem imaš cirkus, ko nihče več ne ve za kaj je zadolžen (v resnici je pač za vse), hkrati gre pa vse narobe.

  • Komentiraj