Denar je cenejši kot zdravje

Razne obveznosti, ki jih nalaga država državljanom za njihovo lastno varnost me načelno motijo, ker za svojo varnost raje skrbim sam. Kolesarske čelade niso obvezne, a jih večinoma vseeno nosim. In načelno me moti tudi potencialna obveznost preventivnega zdravstvenega pregleda za vse rekreativne športnike, ki se udeležujejo tekmovanj, bolje rečeno, organiziranih prireditev. Ampak stroki seveda ne bomo oporekali. Pametno je, da greste k zdravniku. Za aktualno revijo Tekac.si sem naredil odličen intervju z dr. Petro Zupet, športno zdravnico. Spodaj pa uvodnik.

Denar je cenejši kot zdravje

29. oktober 2017. Le nekaj minut po startu polmaratonskega in maratonskega teka na Ljubljanskem maratonu se že na prvem kilometru zgrudi tekač, na videz zdrav športnik. Čez nekaj minut na petem kilometru še eden. Življenji jima rešijo zaradi pravočasne prve pomoči. Na treningu bi bil nenadni srčni zastoj usoden. Javnost nenadne srčne zastoje športnikov na rekreativnih prireditvah rada povezuje s pretirano zagnanostjo. Saj veste, moški v krizi srednjih let svetu in sebi dokazuje, da še vedno zmore. Ampak zgodi se lahko komurkoli. Športni zdravniki mladim in profesionalnim športnikom izdajajo negativna zdravniška spričevala. Ne zaradi lepšega, ampak zaradi skrite srčne patologije.

Verjetno sta tudi dogodka leta 2017 pred lanskim Ljubljanskim maratonom spodbudila pogovore o preventivnih zdravstvenih pregledih za vse rekreativne športnike. Po vzoru ureditev v Italiji in Franciji naj bi se rekreativni športniki ob prijavi na tekmovanje izkazali z veljavnim zdravniškim spričevalom. Tudi zato, ker je to povezano s stroški, ki presegajo najdražjo startnino na Ljubljanskem maratonu, je bil predlog sprejet z zadržanostjo. A to je najslabši argument.

Obveze so postale del vsakdanjika. Res moramo, kot pravi športna zdravnica dr. Petra Zupet, peljati avtomobil na obvezni tehnični pregled, čeprav je z njim vse v redu. A na cesti smo odgovorni tudi za druge, zato mora biti avto brezhiben z varnostnega in okoljevarstvenega vidika. Če avta ne peljete na redni servis in menjavo olja, posledice malomarnosti plačujete sami. In to drago. Enako drago, kot plačajo tekači z nemo srčno patologijo ali katero drugo težavo.

Če ste pametni, boste torej investirali nekaj deset evrov za zdravniški pregled … A zapletlo se bo, če se letos spametuje nekaj deset tisoč rekreativnih športnikov. V Sloveniji mrgoli ambulant medicine dela, prometa in športa – tudi zato, ker so pregledi zaposlenih in voznikov obvezni in jih nikakor ne zmanjka –, toda ti izvajalci niso nujno primerni za preglede športnikov. Pravzaprav je v Sloveniji le pet ustreznih ambulant. Razlog za to lahko iščemo v šibkem povpraševanju, a tudi v sistemu, ki ne predvideva ločene specializacije za medicino športa.

Na uredništvu je bila logistika naš najpomembnejši pomislek, toda situacija se izboljšuje in že letos se bo končalo izobraževanje iz medicine športa, ki se ga udeležuje čedno število zdravnikov s področja medicine dela, prometa in športa, pediatrov in družinskih zdravnikov. Tako bomo že konec leta dobili seznam ambulant, ki nudijo ustrezne preglede za rekreativne športnike in mladino.

V nobenem primeru ne moremo oporekati medicinski stroki, da so preventivni zdravstveni pregledi športnikov potrebni. Še več, smiselno bi jih bilo razširiti na vso populacijo in s tem zajeti v sistem tudi športnike, ki se ne udeležujejo prireditev. Lahko se zgodi planincu. Lahko se zgodi tudi nekomu, ki zaide v anaerobno območje med lovljenjem avtobusa. Preglede bi bilo verjetno smiselno uvrstiti tudi v sistem zdravstvenega zavarovanja in vsaj tako nagraditi rekreativce, ki vlagajo v zdravje svoj čas in denar … In tudi s tem pomembno razbremenjujejo zdravstveni sistem.

Lahko pa se sprašujemo o smiselnosti obvezovanja športnikov k preventivnim zdravstvenim pregledom. Dajemo s tem najširši – neuki – populaciji signal, da je šport v bistvu nevaren? Bomo s tem marsikoga odvrnili od udeležbe na športnih prireditvah – ne pa tudi od rekreacije, ki je lahko zanj nevarna? Bi dali s tem ljudem signal, da niso sami odgovorni za svoje zdravje? Kajti v resnici je vsak odgovoren sam zase. Zato vzemite rekreacijo resno. Na pregled ne pojdite, ker morate, ampak ker lahko!

uvodnik v reviji Tekac.si

Tekac.si 02/03-2019

Prejšnja objava Naslednja objava

2 komentarja

  • Odgovori Nataša 22. 2. 2019 at 21:37

    A to pomeni, da bo zdravnik, ki bo izdal pozitivno spričevalo tekaču osebno odgovarjal za smrt tekača, če se bo nesrečnež kljub fizični pripravljenosti zgrudil na progi? Poznam kar nekaj tekačev, ki se izogibajo tekov v Italiji, Franciji saj zdravniški pregled stane min. 50€, traja največ 10 minut, zato da dobiš “uradno potrdilo” da si sposoben živ in zdrav priteči na cilj.

  • Odgovori Matej Zalar 23. 2. 2019 at 8:52

    Zdravbim bo osebno odgovarjal oziroma bo dokazal, da je opravil korekten pregled, pri katerem pa se ni pokazala patologija. V medicinski stroki namrec ni nič 100-odstotno, je pa blizu. Kot sem napisal, je trenutno premalo zdravnikov z ustreznim znanjem, jih pa izobražujejo.
    Res priporočam, da prebereš intervju in članek, ker sva se z dr. Zupetovo pogovarjala o vseh zadržkih javnosti. Dejansko pa je edini argument proti obveznosti (in ne proti pregledom kot takim) sociološki.

  • Komentiraj