Divji, umazani vzhod

Vseslovenska čistilna akcija je bila pred leti precej bolje podprta. Spomnim se, da smo o dobrem delu za mati naravo pisali in brezplačne oglase objavljali vsi, od turističnih in športnih do dnevnih medijev in morda celo tisti, ki se ukvarjajo s čaščenjem kakega političnega lika. Skozi leta navdušenje seveda popusti, sploh če se nič ne spremeni. Eni, verjetno tisti, ki berejo, si vzamejo čas in v soboto čistijo. Drugi, ki po mojem mnenju skoraj gotovo ne berejo, pa potem vse leto onesnažujejo.

Krajinsko odlagališče Ljubljansko barje

Zdi se, da dobro nima nobenih možnosti proti zlu. Ali, kot sem ugotovil sam že zdavnaj: pametni nimajo nobenih možnosti proti neumnim. Neumnih je več, ne vedo, da so neumni, predvsem pa jim je vseeno. Tudi kaj si o njih mislijo pametni. Če jih boste opomnili, naj ne svinjajo, bodo zelo verjetno jezikali. Bolj ali manj agresivno.

Samo Rugelj je v kolumni za Siol omenil, da med štiridnevnim pohodom ob Hadrijanovem zidu niso opazili niti ene smeti. Tudi jaz med petdnevnim pohodom po severu Švedske nisem videl smeti, čeprav je tiste dni na tem, sicer odročnem terenu, pohajalo okoli 2500 ljudi.

Ko sem včeraj prekolesaril okoli 40 kilometrov po stranskih cestah na Ljubljanskem barju, pa sem videl vsaj deset divjih odlagališč. Večino v neposredni bližini ljubljanske deponije. In kljub temu, da pristojne službe gospodinjstvom enkrat letno ponujajo brezplačen odvoz kosovnih odpadkov.

Kaj če me kdo vidi? Pa kaj potem!

Seveda je na mestu Samovo vprašanje kdo so ti prašiči, ki svinjajo po Sloveniji, bodisi z brezsramnim odmetavanjem papirčkov bodisi z ustvarjanjem divjih odlagališč. Enega izmed njih sem imel čast spoznati na kolesarskem maratonu. Možakar v srednjih letih. Eden boljših amaterskih kolesarjev, a navidez kljub temu normalen tip. Ko sem ga opozoril, mu ni bilo preveč nerodno, ampak me je raje žalil in utihnil šele, ko je ugotovil, da imam jaz verjetno precej več simpatizerjev.

Ne dvomim, da odmetava embalažo ob cesto tudi med treningom. Težko pa si predstavljam, da v gozd zmeče vsebino tovorne prikolice, potem ko je doma podrl steno in mimogrede stran vrgel še vhodna vrata in nekaj kosov pohištva. Dobro, morda počne tudi to. Ampak divjih odlagališč s tem materialom je res ogromno in poleg tega ima fizična oseba manj težav, če se odpelje v zbirni center.

Tam sem bil v zadnjih mesecih redna stranka. Res se zgodi, da kako soboto pol ure tičiš v koloni pred vhodom. Res ima človek kar precej dela s sortiranjem in celo razstavljanjem določenih kosov, ki so recimo deloma stekleni in deloma leseni. Res je tudi, da so med zaposlenimi v Zbirnem centru Barje takšni primitivci, da bi celo jaz najraje vse skupaj odpeljal v gozd. Pa nisem. Ne le iz načelnih razlogov in ker sem lepo vzgojen, ampak tudi zato, ker ni praktično. Kam? Kako? Kaj če me kdo vidi?

Kje deponirajo šušmarji?

Res pa je, da smo železnino odpeljali na cigansko zasebno smetišče. Sila edukativna in neprecenljiva socialna izkušnja! To je drug svet, ki spominja na tretji svet. Tja smo šli, ker je bilo, ne le ceneje in bolj preprosto, ampak smo celo zaslužili! Okoli štirideset evrov z radiatorji in bakrenimi cevmi, naslednjič pa še desetaka z odsluženo klimo.

Šele Samova kolumna pa mi je dala misliti koliko sem s tem posredno prispeval k onesnaževanju.

Nemogoče se je namreč slepiti, da bodo tisti cigoti, naj so na nek način še tako simpatični, ostanek materiala odpeljali na uradno smetišče in tam kot neke vrste pravne osebe z belim kombijem celo plačali za deponiranje. Zakaj bi bilo sicer prav v bližini ljubljanskega smetišča toliko divjih smetišč?

Sam pa glede na vrsto materiala na divjih odlagališčih ne bi zanemaril niti potenciala obrtnikov in šušmarjev, ki se ukvarjajo tudi z odvozom starega materiala. Za odvoz starih oken na deponijo so nama zaračunali 240 evrov. Ker sva okna kupila pri renomiranem podjetju, verjamem, da je šel stari material tja, kamor sodi. Kaj pa ko poslujete s šušmarji? Kako naj vem, da so tisti stari, neuporabni klavir res odpeljali na smetišče, kjer bi morali navsezadnje za deponiranje še plačati, ker imajo bel kombi in so nekakšne pravne osebe? Zakaj ne bi dvesto evrov raje pobasali v žep?

Tedaj ne gre več za načela, ampak za biznis. Če mislite, da so pohlepne samo korporacije, se motite.

Prejšnja objava Naslednja objava

13 komentarjev

  • Odgovori Seamus 14. 9. 2018 at 18:37

    Tisti cigoti so material povečini prodali na Dinos. Kar ni bilo uporabno pa so verjetno res odvrgli.

    Meni gre grozno na živce, kako kadilci brezsramno in vsem na očeh vržejo čik v naravo. Kot da tja spada. Ali v gozdu, na potkah ali iz avtomobila. Ali jim res ni jasno, da je filter plastika???

  • Odgovori Roman 14. 9. 2018 at 19:12

    Jaz grem pucat. Prašiči naj mi jutri ne hodijo blizu.

  • Odgovori Nihce 14. 9. 2018 at 22:02

    Zalosti me to smetenje. Zivim na Ljubljanskem barju, sicer sem priseljenec iz Siske in opazam, da tudi vecina staroselcev in tukajsnjih kmetov nima odnosa do svoje okolice. Se vedno se greznice zlivajo po travnikih, smetijo celo po lastnih dvoriscih, in so prekleto agresivni, ce jih opozoris. Dve, tri leta nazaj je bil v strugi Iske skipan cel kamijon odpadnega material, od stolov, kavca, mize, starih loncev in podobno. 2 km stran od deponije. Ja Matej, neumnih je vec. In ja, ne vedo da so neumni. Kaj jih res ne motijo smeti v lastni okolici?

  • Odgovori Gal Kusar 15. 9. 2018 at 8:09

    “To je drug svet, ki spominja na tretji svet.” tale ti je pa res dobro uspela. Ce bos kdaj izdal knjigo svojih blogov, bi bil to dober naslov.

  • Odgovori kren 15. 9. 2018 at 12:38

    Smo danes na terenu, žal je stanje ponovno enako kot vsako leto, mogoče kot posledica divje poletne sezone celo slabše. Sledi nelegalnega kampiranja so vsepovsod.ne razumem tega folka, že tako potlačiš vse pod šotorom, potem pa še kar tam pustiš vse smeti? Kdo naj bi to pospravil za tabo, nekje sredi gozda? Medvedi? Pa naj bi kampisti uživali v stiku z naravo, potem pa tak odnos. Vsaj pospravi za sabo, če že prespiš kjer ni dovoljeno.

  • Odgovori Facko 15. 9. 2018 at 16:19

    Na sosedovem travniku: Ker lastnik sam odlaga odpadke ga vidijo tudi ostali sosedje , ki počno isto. Pokošena trava, odpadne vrtnine, gnila jabolka, odpadno vejevje, razna plastika itd . Velikokrat se odpadki tudi nenadzorovano sežigajo (stranka ima krušno peč in vroči pepel odpelje na odlagališče). Posledično pride do vžiga . Za 1 maj so imeli kres,( lansko leto je gorelo 3 x , ker so odlagali odpadno vejevje iz gozda) ki je gorel še naslednji dan ko smo mi prišli domov. Parcela je bila sajasta. Tlelo in dimilo pa je še cca 3 dni. Blizu ni bilo nobenega. Sam sem probal žarišče pogasiti, kar mi je delno uspelo . Travnik je oddaljen cca 3 m od moje parcele. Takrat mi je bilo rečeno , da se bo jama sanirala. Nanosilo se je nekaj zemlje. Iz jame pa še vedno smrdi. To pa je bilo tudi vse. Zraven se je spet začelo odlagati. Večkratno opozorilo ni obrodilo sadov. Same obljube….grrrr

  • Odgovori Matej Zalar 16. 9. 2018 at 13:08

    @Seamus: Pa četudi bi bili čiki biorazgradljivi. Nima kaj metati čikov po tleh. A jaz po tleh mečem bananine olupke? In da, to počno ljudje, ki sicer redno ločujejo. Kaj si o (rednih) kadilcih mislim, sem nekoč že napisal. Zame so slabši ljudje. Pika.

    @Nihče: Seveda te primitivce motijo smeti v lastni okolici. Zato jih pa odpeljejo dva kilometra ali pet kilometrov stran. S tem lahko tudi izmerimo kako daleč jim nese, koliko so široki. So ljudje, ki hodijo po svetu in so široko razgledani. In so ljudje, ki svet doumevajo do prvega divjega smetišča, kjer so odvrgli staro kad.

    @Gal: Hvala! Imenitna ideja 🙂

    @Kren: Osebno sicer menim, da je prepoved kampiranja na javnih krajih, kjer načeloma nikogar ne motiš, pretirano nasilje nad svobodo posameznika, da uživa v naravi, ki je last vsega človeštva. V Skandinaviji lahko kampiraš praktično kjerkoli, da si le dovolj oddaljen od prvega naseljenca. Ampak, ko ljudje od tam odidejo, ne ostane za njimi nič drugega kot poležana trava.

    @Facko: Noro. Slovenske kmetske slike, verjetno. Da je idilično življenje na podeželju mit, sem ugotovil že zdavnaj.

  • Odgovori kren 16. 9. 2018 at 14:08

    Ja, kampiranje kjerkoli je tudi meni ok ideja. Saj ne narediš veliko škode…. če so v Skandinaviji 🙂 ne vem zakaj, ampak pri nas je to drug svet. Ali dobimo druge turiste ali pa ti mislijo, da je vse njihovo. Imam parcelo ob turistično zelo obiskanem jezeru in to, kar se je dogajalo letos, je katastrofa. Dejansko sem začel razmišljat o konkretni ograji, ker mi je folk naredil smetišče iz lepega travnika.

  • Odgovori Matej Zalar 16. 9. 2018 at 15:24

    @Kren: Verjetno od tod tudi izhaja razlika med narodi, ki se ograjujejo in obešajo na okna firnke in med tistimi, ki tega ne počno. SKandinavci, na primer, tega ne počno. Pa nimam v mislih ograj na mejah … tega ne bi imel nihče, ki kaj da na svojo liberalno pozo. Ta isti klinc si bo pa vseeno postavil ograjo okoli hiše. Pa ne da imam kaj proti tvoji ograji, ker te razumem.
    Definitivno pa dobimo druge turiste. Naj nas še tako prepričujejo v obratno in naj si mislimo, da je Slovenija še tako cenjena in draga destinacija … pač ni.

  • Odgovori Stane Debevec 17. 9. 2018 at 9:50

    Dober dan,
    žal te akcije malo ali nič ne pomagajo. Kdor smeti bo smetil ne glede na čistilne akcije ali pa še bolj z veseljem.
    Letos smo pogledali Sardinijo malo bolj od blizu, s kolesom. Tam so naselja še kar čista, čeprav je težko najti smetnjak na ulici. Prebivalci večinoma puščajo smeti v PE vrečkah in te potem čistilci zmečejo na kamion. Okolica cest pa je precej nasmetena, celo bolj kot Slovenija ali Hrvaška. Na prostorih ob cesti, kjer se da parkirat, ni smetnjakov. Te smeti se iz avtov sicer ne vidi, s kolesa pa dobro. Smetijo verjetno domačini in turisti, ki so po večini tudi Italjani. Škoda.
    Presenečen sem bil nad šoferji – nobene nestrpnosti do kolesarjev. Sem imel dober občutek.
    Pozdrav Stane.

  • Odgovori Matej Zalar 17. 9. 2018 at 10:49

    Vendarle je treba priznati, da je Slovenija med čistejšimi državami, vsaj kar se tiče stanja na ulicah in ob cestah.

    Kar se tiče nestrpnosti do kolesarjev, je pa SLovenija dejansko med slabšimi državami. Bolje je – vsaj v odnosu do rekreativnih, športnih kolesarjev – po mojih izkušnjah tudi na Balkanu, kjer vendarle nekako cenijo trud biciklistov, čeprav ga ne razumejo. Je pa res, da je tam kolesarjev neprimerno manj, medtem ko jih je pri nas ogromno.

  • Odgovori miran 17. 9. 2018 at 14:44

    Jaz se vsakodnevno vozim z biciklom v službo po cesti, po kateri sicer vozijo tudi smetarski tovornjaki na deponijo. To je šele veselje videt (kot pravi Stane, iz avta večinoma ne vidiš, z bicikla pa). Ob cesti (in v pasu 5-10m levo in desno) je vse nastlano s smetmi, ker z vsakega tovornjaka tu in tam kaj dol pade.

  • Odgovori Matej Zalar 17. 9. 2018 at 18:02

    Kolateralna škoda.

  • Komentiraj