Dopust v skoraj slovenskem slogu

Pri kolonizaciji hrvaške obale tokrat sodelujeva tudi z Lisico, in to v klasičnem slovenskem slogu, čeprav je res, da ne preživljava prostih dni na vikendu njenih ali mojih staršev ali na vikendu staršev njenih ali mojih prijateljev, temveč v apartmanu. Pa ne v nekem turističnem predmestju, ki nima z Rovinjem skoraj nobene zveze, ampak sredi starega dela mesta, v prisrčno kičastem stanovanju v drugem nadstropju zanikrne večstanovanjske hiše. Tako sredi mesta, da ni mogoče parkirati drugače kot pet minut hoda stran, proti plačilu petih hrvaških kun na uro, od 6. do 23. ure. Zato avto stoji deset minut hoda stran, na parkirišču telovadnice, ki je namenjeno samo obiskovalcem telovadnice, Pojma nimava ali se bova lahko sploh odpeljala. Rešetkasta vrata so bila nazadnje zaklenjena.

Rovinj

S klasičnim slovenskim slogom namigujem na način selitve. Ženski del odprave je odpotoval z avtom, moški pa je, da ne bi bil siten, po spomladanski pripeki do kolonije naklepal slabih dvesto kilometrov s kolesom. Neobičajno za slovenske običaje letovanja parov brez otrok v Istri je tudi, da ne letujeva v skupinskem aranžmaju sebi podobnih, in da se ga tudi še nisva prekomerno nažrla.

San Servolo

JezeroZa nekoga, ki naj bi imel najboljšo službo na svetu, ki da pravzaprav sploh ni služba, in ki povrhu precej rad bere, je precej nenavadno, da je letos prvo poglavje kake knjige prebral šele 29. aprila. Pa še to je bolj lahkotna knjiga, čeravno nikakor ne slabo branje, ampak kvečjemu nasprotno. Bereva vsako dopoldne, v kavarni tik ob morju, z razgledom na mesto. Prvi dan naju je opeklo sonce, odtlej pa me vsak dan zebe, ker sem doma pozabil jakno, na morju pa je očitno hladneje kot je bilo pred nekaj dnevi v Ljubljani.

Po nekaj mesecih lovljenja prekratkih rokov, ki so jih popestrila obnovitvena dela, v zadnjem mesecu pa še samoizpraševanje o smislu življenja, ki počasi izzveneva v svetobolje, in to ni dober znak – ali pa je dober znak prav to –, mi tak oddih kar prija. Mislim na tiste vrste oddih, ko so tudi dolgoročni plani omejeni le na razmišljanje o naslednjem obroku. Mislil sem, da bova vsak dan pekla smešno poceni ribe iz lokalne ribarnice, a se jih je Lisica naveličala že po dveh dneh. Prvi dan so bile orade, včeraj ciplja, danes pa testenine s šparglji.

CipeljPečeni cipelj

Pravzaprav se mi ne ljubi niti kolesariti.

S seboj imam tudi fotoaparat, a se mi ga ne ljubi vlačiti s seboj. Sem se pa vsaj lotil raziskovanja tako imenovanih profesionalnih funkcij tega mojega P10, ki je bojda zdaj že zastarel, ker ga je nadomestil P20. Ne P11, ampak P20.

Sončni zahod Lisica in Pippa Večer na morju

Prejšnja objava Naslednja objava

9 komentarjev

  • Odgovori Seamus 1. 5. 2018 at 22:08

    Mi smo pa klasično slovensko okupirali Rab. Kučica v kampu. Skoraj sami Slovenci (98 proti 2%). Brali nismo nič. Tudi zgornje knjige ne, čeprav je bila med prtljago. Tudi nažgali se ga nismo in nismo bili v skupinskem aranžmaju, niti v lastnini bližnjih ali dajlnih sorodnikov.
    Smo pa veliko kolesarili. Čeprav je bilo že kar prevroče. Oddih je bil potreben in je maksimalno prijal. Danes smo se neklasično slovensko izognili gužvi na primorki in se vrnili čez Vinico. Nekaj več kilometrov v zameno za zastoje in živčnost od Reke naprej.

  • Odgovori Ella 1. 5. 2018 at 22:13

    Kaksne so tvoje izkusnje z najemom apartmaja s psom? Ko sem dala pet friendly filter na booking.com, je bil osip ogromen.

  • Odgovori Boki 2. 5. 2018 at 15:36

    Nisi pravi slovenec ce nisi v kempu najglasnejsi in se obnasas, kot da o vsem ves vse.:)

  • Odgovori Matej Zalar 2. 5. 2018 at 18:12

    @Seamus: Ma ti nisi pravi Slovenc!

    @Ella: Kaj pa vem … pač gremo tja, kjer dovolijo pse … in potem pred odhodom vseeno pometemo/posesamo, da ne izpade preveč svinjsko.

    @Boki: Tako. In se ribaš glede tega kako je treba speči ribo.

  • Odgovori Oskar Sever 3. 5. 2018 at 10:07

    Res je, nadgradnja tvojega zastarelega P10 je v P20. Imaš pa še nadgradnjo P20, in sicer P20 PRO. 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 3. 5. 2018 at 20:41

    Ja, težava je samo v tem, da za telefon vendarle nočem plačati celega premoženja.

  • Odgovori Stane Debevec 7. 5. 2018 at 8:10

    Dober dan g. Zalar,

    klasičen 1. maj:
    – Notranje Gorice – Škocjanske jame Dujčeva domačija
    – Dujčeva domačija – Buzet – Motovun – Barbariga
    – Barbariga – Pula – Moščenička Draga
    – Moščenička Draga – Jelšane – Il. Bistrica – Knežak – Postojna – Notranje Gorice
    Precej prometa in burja pri Postojni na poti domov. Vse zeleno. Vreme zelo primerno za kolo (če odštejem burjo).
    Nekje sem prebral, da so Hrvati veliko naredili za kolesarje. Na tej poti tega nisem opazil.
    Pozdrav, Stane Debevec.
    P.S. Z Gomulkami se nisem šalil….primerno vzdrževanje se seveda razume……pa brez grafitov jasno…..

  • Odgovori Matej Zalar 7. 5. 2018 at 18:10

    O vetru nazaj grede imam marsikaj za napisat. Na Postojnskih vratih sem v veter vpil kletvice, če bi me kdo slišal in videl, bi me dali v prisilni jopič.

  • Komentiraj