Dunaj v Zagrebu

Najraje se zadržujem v domačnih bifejih, kjer šank še opravlja svojo funkcijo in nič nimam niti proti smrdljivim beznicam. Tam nastajajo najboljše zgodbe, tam se zadržujejo običajni, za družbo morda nekoliko obremenjujoči, a večinoma neškodljivi ljudje, povsem drugače kot v raznih lounge barih. Občasno z nič manjšim veseljem sedem v klasično mestno kavarno avstro-ogrskega tipa. Ne vem če jo v Ljubljani sploh še imamo. V Evropi nisem bil že vsaj dvajset let, Petrička, kamor smo kot vzorna ljubljanska družina hodili po nedeljski maši, se ne spomnim dobro, ampak je bil pred dvajsetimi leti bolj slaščičarna kot kavarna, in še najboljši znani približek je Kavarna Hotel Slon.

Karkoli si že mislite o Purgerjih, vam mora biti jasno, da niso nič drugega kot hrvaška različica Žabarjev, pri čemer ima Zagreb to srečo, da je milijonsko mesto, zato je (malo)meščansko življenje precej bolj normalno. Kavo in čaj sva si privoščila še na Trgu bana Jelačića. Zakrito za odrom, kjer so dvanajstletniki preigravali Claptona, sva komaj našla tisto kavarno … ki ni več tista kavarna. Od leta 2013 je tam franšiza verige Aida (since 1913, ko sta zakonca Rosa in Joseph Prousek, po rodu s Češke, na Dunaju odprla prvo kavarno) Bečka Kavana d.o.o. Simpatično, čeprav je za moj okus ambient preveč rožnat, natakarice pa oblečene preveč pubertetniško.

Prišla sva na kavo in čaj, a očitno je imela Lisica ob pregledovanju nabora slaščic tako velike oči, da naju je možakar prepričal v cheesecake z brusničnim prelivom in smetano ob spremljavi rumenega muškata nekega haloškega vinarja, ki si ga zaradi gostobesednosti tega možakarja nisem zapomnil. Ob tej »rpasodiji okusov«, kot se je izrazil, je bilo jasno, da lahko s tem jezikom in okusom dobi vsako.

IMG_20151213_133859

Če sva že sedela v bečki kavani, sem izjemoma – sicer pijem espresso brez sladkorja, macchiato pa samo izjemoma, če pričakujem odvratno kavo – naročil še melange. Žal so me razočarali. Dunajski melange v različnih kavarnah postrežejo zelo različno, ampak s stepeno smetano ga še nisem jedel.

melange

Zaradi takih malenkosti – je to sploh malenkost? – se izogibam rožnatih kavarn in slaščičarn. Oziroma stvarem, ki jih dajejo v kavo. Razen, če je žgano.

Prejšnja objava Naslednja objava

10 komentarjev

  • Odgovori Seamus 20. 12. 2015 at 18:20

    A kelnar je bil ta prav, al je bil študent?

  • Odgovori Matej Zalar 21. 12. 2015 at 8:23

    Ta, ki nama je podtaknil cheesecake, je bil že odrasel fant, za punc,e ki so stregle, pa težko rečem. Ampak odnos je bil kot se ga pričakuje.

  • Odgovori Tana 21. 12. 2015 at 14:05

    “Dunajski melange v različnih kavarnah postrežejo zelo različno, ampak s stepeno smetano ga še nisem jedel.”

    A ni melange dolga kava z mlekom in spenjenim mlekom na vrhu? 🙂

    Skratka uživata na polno … se je tisti “firbec” od zadnjič očitno splačal. 😉

  • Odgovori Natasa 21. 12. 2015 at 19:41

    Natakarice v dunajski Aidi v znacilnih roza uniformah in obveznih borosankah vedo kaj je pravi melange. Kljub temu je kava v Aidi obupno slaba, okus se da nekoliko popraviti sele s pravilno izbiro sladice.

  • Odgovori Matej Zalar 21. 12. 2015 at 19:51

    @Tana: Načeloma naj bi bil kar espresso, potem mleko in nazadnje spenjeno mleko. Tisti firbec … ja … zdaj ima že idejo, da bi med prazniki pleskala moje stanovanje (resnici na ljubo ima prav) … in seveda naj bi bila ena stena drugačne bave 🙂

    @Nataša: Kakšna je bila kava, ne vem, ker je bila polna mleka 😀 Punce v Zagrebu pa nosijo superge oziroma kar pač imajo, kar se mi je zdelo še bolj unappetitlich kot borosanke.

  • Odgovori ena Ljubljančanka 22. 12. 2015 at 5:52

    Meni so všeč Aidine torte, še bolj pa roza lesene škatle.
    Matej, zakaj nisi raje gledal višje? Seveda, če je bil sploh kak odpet gumb …

  • Odgovori Matej Zalar 22. 12. 2015 at 9:02

    A namiguješ na odpete gumbe natakaric? Tja bi jih gledal, če bi bil pedofil.

  • Odgovori ena Ljubljančanka 24. 12. 2015 at 6:59

    Tista na sliki od zadaj izgleda bližje 40-im!?

  • Odgovori Bostjan 24. 12. 2015 at 23:56

    Najboljši blog v Sloveniji. Hvala za noro dobre zapise.

  • Odgovori Matej Zalar 25. 12. 2015 at 20:54

    @Ena Ljubljančanka: Po pravici povedano se jih ne spomnim. Vem samo, da so res grdo oblečene. Kot da bi imeli opravka z avstrijsko firmo 🙂

    @Bostjan: Hvala!

  • Komentiraj