Eko nečimrnost

Cerarjevi vladi lahko aplavdiramo, ker se trudijo Štajercem zrihtati službe, a s cmokom v grlu – pa ne zato, ker niso nikogar vprašali katera lokacija bi bila za tovarno najboljša in tudi ne zaradi tega, ker je bilo lezenje v rit multinacionalki cenen poskus zvišanja političnih ratingov, ampak zato, ker so novi obrazi tako naivni. So mar domnevali, da nezaupljiva in cinična, nategov vajena javnost ne bo ničesar posumila? Volivci so sicer neumni, kar pa še ne pomeni, da niso užaljeni, ko jih oblast omalovažuje. Četudi v ozadju ni natega in četudi bi šlo za vrhunski projekt, bo javnost vseeno sumničava, saj v tej državi še nobena investicija ni minila brez afere. Če za določeno podjetje poseben zakon piše vlada, ki si na drugi strani Slovenije na vse kriplje prizadeva zgraditi nekaj kilometrov železnice v še bolj sumljivih okoliščinah, je zaupanje še toliko bolj trhlo.

Ni šlo drugače: sledila je klasična medijsko-politikantsko-ljudska histerija, ki so jo še podžgali požari na deponijah. Mediji so v času kislih kumaric dobili prikladno zgodbo, ki so jo lahko čez vse poletje razvlekli s pomočjo okoljevarstvenikov, poznavalcev, politikov, krajanov Hoč, nekdanjih mariborskih županov, vladnih birokratov, slehernikov z ali brez mnenja, in sem ter tja celo kravatarjev iz Magne, ki so edini izpadli normalni, kar bi morali priznati celo eko paranoiki in nasprotniki neoliberalizma.

Trma okoljevarstvenih lobistov ni nekaj novega. Težave povzročajo celo pri načrtovanju vetrnic za pridobivanje električne energije na najbolj ekološki možen način. Najprej sem imel občutek, da se predvsem radi sončijo v medijih, a očitno je huje: imponira jim, da lahko z nagajanjem pokvarijo ne tako nepomemben projekt. Enako verjetno velja za tistega težaka, ki protestira proti drugemu tiru. Po svoje imajo prav, toda kar je preveč, je preveč.

Medijsko prepoznavni eko lobisti ne vzbujajo več zaupanja kot ljudje, ki jim je v resnici kaj mar za okolje, ampak delujejo kot dežurni nergači. Ker imam z nerganjem precej opravka, vem, da je načelna in trmasta drža sicer blagodejna za nergača samega in za njegovo publiko, nima pa bistvenega vpliva na spremembe. Dokler za družbo nima hujših posledic, je nerganje še vedno boljši izhod v sili kakor na primer nasilje ali živčni zlom, sicer pa je bolje sodelovati in sklepati kompromise.

Lahko sicer sitnarimo, da bi morala vlada bolje skrbeti za privabljanje investitorjev, ki bodo zaposlovali visoko kvalificirano delovno silo, a dejstvo je, da smo manualna družba, ki nima niti dovolj natakarjev, najsposobnejši pa se raje preselijo tja, kjer ni nevarnosti, da lahko vsak projekt pade v vodo zaradi politiziranja, nazadnjaštva, nečimrnosti in trme.

Za histerijo v zvezi s postavitvijo tovarne, v kateri bi se v sicer precej večjem obsegu, a s tudi bistveno boljšimi varnostnimi standardi, odvijali približno enaki postopki, kot pri vsakem vaškem avtokleparju, so sicer krivi histerični kričači in nečimrneži, ki se obešajo na vsako možno malenkost. Uspešni so zato, ker funkcionirajo na podlagi splošno sprejete maksime, da je narava naše največje bogastvo. Odgovorna pa je vlada, ki ljudstvu ne vzbuja zaupanja, da je sposobna izpeljati karkoli. Kar pa seveda ni težava samo aktualne vlade.

Prejšnja objava Naslednja objava

4 komentarji

  • Odgovori J 5. 9. 2017 at 11:41

    Trije pomisleki…
    1. Od kdaj take potrebe po zaposlitvah v skrajno robotiziranem proizvodnem procesu? Tu ne bo sestavljanja kot npr. v Revozu, barvanje pa se dela z roboti. Od kje torej nekaj sto zaposlenih?
    2. Zakaj se vlada trudi z aktivno pomočjo (enemu) tujemu vlagatelju kjer nekih velikih koristi ne bo (glej tudi točko 1), hkrati pa take pomoči ne ponuja drugim (še manj domačemu kapitalu)?
    3. V okolici MB je cel kup zapuščenih industrijskih površin podobne velikosti, tudi v neposredni bližini železnice in/ali AC (recimo pri izvozu MB-vzhod), zakaj je treba na kmetijske površine?

  • Odgovori jazsembog 5. 9. 2017 at 20:31

    Malo bom nesramen, ampak treba je biti. Hec je, da debeluharja, ki se utaplja v lastnem dreku – v lastni mascobi prej pobere infarkt kot slabi luft.
    Projekt magne niti ne spremljam, mislim si da prihajajo zaradi blizine, po svoje je paradoksno da sele 2020 postavljajo obrat pri nas, zakaj ze ne prej, glede na to, da je slovenija cenejsa? Verjetno iz istega razloga zakaj njihovi vlaki peljejo samo do spielfielda. Ker se jim fakin ne da zajebavati z mutavimi slovenci.

  • Odgovori Anonimno 8. 9. 2017 at 4:30

    Sem zaposlen v podjetju katerega je zapufala slovenska politika in banke. Ko je bilo lastništvo še slovensko, ni bilo nobenemu mar za varstvo pri delu in za ekologijo. Sedaj že kar konkretno let posluje z dobičkom, plače redne, prav tako regres, božičnica in dobiček. Varstvu pri delu in ekologiji se posveča veliko, če ne največjo pozornost.
    In ja…lastnišvo je v tujih rokah, verjetno je bila transakcija uspešna zato, ker v tistih časih ni bilo toliko moderno ustanavljanje raznih “civilnih iniciativ”.

  • Odgovori Matej Zalar 8. 9. 2017 at 10:03

    Klasična zgodba, ja …

    Je pa vprašanje koliko so te iniciative res civilne. In koliko zveze imajo cilji okoljevarstvenih organizacij z varovanjem okolja. Kot kaže zadnji primer, očitno bolj malo. A pri ljudeh je nejlažje vzbujati strah. Če ne pred Arabci, pa pred onesnaženjem.

  • Komentiraj