Ekshibicionisti

S prikolico, tremi otroki, psom in prikolico, se je na Azurno obalo pripeljal iz Otoka, ki, recesija gor ali dol, še vedno slovi kot ena za bivanje – in za turiste – najdražjih držav. Njeni prebivalci, vsaj tisti, ki si privoščijo letovanje na Sredozemski obali, kjer skoraj ni dežja, imajo seveda visok življenjski standard in kupno moč, o kateri lahko Slovenci samo sanjamo, čeprav – ali zato, ker – smo zaposleni kot glavni uredniki. Ko mu je receptorka povedala, da mu bodo za vsako noč kampiranja pobrali nekaj več kot 80 evrov, se je, razumljivo, prijel za glavo.

Teden dni kampiranja stane točno toliko, kot znaša minimalna slovenska neto plača.

To se je zdelo preveč celo temu Angležu. Kaj drugega kot pridušanje, da cene kampiranja niso nič nižje od cen hotelskih ali apartmajskih namestitev, mu ni preostalo. In se je priklopil na elektriko, odšel v deset minut hoda oddaljeno trgovino po najdražjo hrano v Evropi in si pred prikolico, če je imel srečo, je bila vsaj v senci, sam spekel ražnjiče. Je tO sploh oddih? A to je to za ta denar?

Seveda!

Naturizma sicer nisem nikoli razumel in se tega tudi nikoli ne bi šel, pa ne zaradi sramu pred svojim telesom, ampak iz strahu pred tem, kaj bi videl jaz. Sem pač estet in rad pogledam tisto, kar mi je všeč, manj rad pa tisto, kar mi ni. Ampak pustimo to za drugič, če me bo urednik Avto-Doma še pustil zraven. Povedati želim, da je kampiranje razgaljanje ljudi, ki se pred šotori, prikolicami in avtodomi vedejo približno tako kot doma, nekateri pa točno tako kot doma. Ampak stene so v kampu tanjše in delo ekshibicionistom bistveno olajšano. Seveda ne govorim samo o tistem, na kar vas je pomislila večina, ampak mi je najprej prišel na misel dogodek, o katerem sta mi razlagala starša, tudi ljubitelja kampiranja. Zgodilo se jima je, da so se sosedje, Madžari, na smrt skregali – predstavljajte si vpitje po madžarsko! –, tako da so v določenem trenutku, tudi receptor, že ugibali ali bi morali klicati policijo.

Da ne govorim o tem, da v kampih vsi vidijo, kdaj greš srat!

In, da, straniščnega papirja ni bilo niti v kampu, kjer tedenski dopust stane toliko, kot znaša slovenska minimalna plača.

Tako v sanitarijah krmežljavi moški zjutraj spiramo vsak svojo britev ali zobe, oddaljeni drug od drugega manj kot meter, z druge strani se slišijo čudni zvoki iz straniščne kabine, za nameček pa pride mimo nekdo, ki za seboj vleče polno straniščno kaseto. Kje je tu intima? Po kosilu spet stojimo drug ob drugem in s posode drgnemo ostanke hrane. Mimogrede: letos sem opazil, da to počnejo skoraj izključno samo še moški!

Seveda je udobje v kampih okrnjeno in seveda je neprimerno primerjati cene kampiranja s cenami aranžmajev, ki vključujejo tudi letalske prevoze in hedonistične količine hrane. Mnogi še vedno mislijo, da je kampiranje priljubljeno predvsem med tistimi, ki nimajo za počitnice s trdo streho nad glavo. V resnici je postalo kampiranje prestiž.

Ni mi težko priznati, da so mi najbolj všeč kampi, ki jih moram za revijo Avto-Dom zaradi objektivnosti oceniti z visokimi ocenami. Zato pa vsakič s težkim srcem odbijam točke kampom, ki niso opremljeni s posebnimi otroškimi stranišči, kjer si lahko mulci umivajo zobe v družbi Jake Racmana, ki se reži iznad ogledala. Danes celo v kampih zahtevamo večji luksuz, kot ga imamo doma. Ali imate doma, poleg stranišča za odrasle, tudi pomanjšanega, z nizko školjko in umivalnikom? V Ljubljani se vozimo v trgovino čez pol mesta, v kampu pa zahtevamo vrhunsko ponudbo na dosegu, ki ga omogoča skiro na nožni pogon. Pa restavracija pa animacija pa internet pa priključki, da bi za postavitev prikolice skoraj potreboval gradbeno dovoljenje … Vse to je v omenjenem kampu bilo na voljo, ampak zato teden dni počitnic stane več kot ceneni apartma, ki pa vseeno, priznali ali ne, ponuja več bivanjskega udobja.

Prijatelj, ki se je lotil športnega plezanja, redno kampira v tako poceni kampih, da se mi lastnik skoraj smili. Je pa res, da ne nudi ničesar, razen vsakemu šotoru kakih deset kvadratnih metrov prostora. To so pač mulci. Sami smo si krivi. Če bi še naprej furali dobri stari ekshibicionizem in si ne bi izmišljevali zasebnih kopalnic v kampih, bi družina še vedno spala dvakrat ceneje. Ampak tako očitno ne gre več.

In, seveda, kampiranje je za posebne ljudi. Kampiramo zato, ker nam je to bolj všeč.

razmišljanje za oktobrsko številko revije Avto-Dom

Prejšnja objava Naslednja objava

9 komentarjev

  • Odgovori Rok-1 15. 10. 2010 at 19:29

    Že res, da nam je všeč – ampak nismo se pa vsi pogospodili…
    In potem imamo probleme, će želimo najti kamp, ki NE ponuja vreščečih animatorjev, bazenov, muzike po tujem okusu, trgovin, zidanih žarov, klopc, itd…

    Mogoče bo pa kmalu vzniknila alter ponudba – samo gozdiček ali travnik, možnost štroma in kakšna voda kje… pa – ajde – še plac za sr… oz. praznenje WCjev.
    Kolk bi blo to lepo!

  • Odgovori chef 15. 10. 2010 at 19:48

    Eh, tako hudo spet ni.
    V Sloveniji sta mene navdušila Kamp Koren pri Kobaridu in Camping Menina pri Mozirju. Poglej si še tole – novost.

  • Odgovori Vizo 15. 10. 2010 at 20:27

    Se mi je zdelo, da sem nekje že prebral … Še enkrat (in na tem mestu): dobro napisano 😉

  • Odgovori Lisa 15. 10. 2010 at 21:49

    Men se zdi čist kul. če dec pomiva posodo. Če ženska kuha, more pač nekdo pomit.

  • Odgovori jure 16. 10. 2010 at 13:24

    Par kampov v Švici:
    100-120 kvadratnih metrov parcela, elektrika, na ravnem(travca), kontejnerske (hudo opremljeno) sanitarije, mesto na 5 minut peš, bazev v kampu, 4 osebe, avto na varnem parkirišču ali ob parceli, razgled da boli, brez Italijanov, Slovakov, Čehov in ostalih nam ljubih, wi-fi, …, pa še kaj bi se našlo!
    Cena:24€ na dan

    Hrvaški kampi, požrite se!!!!

  • Odgovori chef 17. 10. 2010 at 12:41

    @Lisa: Deci tudi kuhajo!

    @jure: Mene drugo leto mika točno Švica. MTB, gojzarce, skok v hladno jezero …

  • Odgovori Robi 18. 10. 2010 at 18:57

    @jure, bi mi hotel napisati par kampov in njih koordinat, me že dolgo vleče v Švico, a ne vem kje bi začel…

  • Odgovori pijanec 3. 11. 2010 at 4:36

    Samo v Švici si povsod lahko popolnoma gol. Mogoče boš videl kaj naravnega. 🙂

  • Odgovori chef 3. 11. 2010 at 7:18

    In v münchenskem Englischer Gartnu.

  • Komentiraj