Eurocrem nostalgija

Vsem, ki se jim toži po menda dobri stari Jugoslaviji, priporočam terapijo z mlečno-lešnikovo-kakavovo ploščico Eurocrem blok.

publishwall_1414856954_7654904

Ker sem imel pametne starše, kakršnih je danes očitno bolj malo, sranja iz tvrdke Eurocrem Takovo praviloma nismo jedli. Če že, smo sem ter tja mazali Viki kremo, ki jo občasno kupim še danes. Ne glede na velikost embalaže, jo uničim v ne več kot dveh dneh. Še vedno pa se spomnim žgočega okusa Eurocrema in škrtanja sladkorja med zobmi. Na leto vržem v smeti bolj malo hrane, toda ta namaz sem pred časom z užitkom deponiral že po prvi žlici in okus še isti dan popravil z namazom – bistveno uspešnejšega – italijanskega proizvajalca.

Zadnjič pa sem presenečeno opazil Eurocremovo ploščico. V kafeteriji sme jo nameraval podeliti s prijatelji, a je nikakor nisem spravil v promet. Zmrdovala sta se, po mojem sta si mislila, da sem idiot. Res pa je, da sem nekaj let starejši in imam do Eurocrema bolj nostalgičen odnos, verjetno sem tudi bolj trpežen. Vseeno moram priznati, da je to najbolj odvratna sladkarija vseh časov, tako obupno zanič, da nisem mogel pojesti niti polovice in tudi to sem zabrisal v kanto.

Da smo se te svinjarije včasih veselili, je očiten dokaz zaostalosti takratne družbe. Naravnost grozljivo.

Prejšnja objava Naslednja objava

20 komentarjev

  • Odgovori Star cinik 1. 11. 2014 at 19:57

    Enačenje neke sladkorne tablice in stanja duha nekdanje države je seveda enako zgrešeno kot izjava v zadnjem odstavku. Te svinjarije smo se veselili, ker drugega nismo poznali; in ne zato, ker bi bili zaostali. In če kdo ne verjame, da je v nekdanji Jugoslaviji bilo življenje boljše (pa prav nič “menda”, ampak zagotovo), je to zgolj zato, ker je premlad in tega ni izkusil na lastni koži. Samo en argument ti povem, zakaj je bilo življenje boljše: manj stresa je bilo. (In s tem mislim: skrbi, tesnobe, depresije, fovšije, črnogledosti, egoizma, turbo-kapitalističnega neo-liberalnega individualizma in še česa.) Kar verjemi. Je pa seveda res, da nekateri z nostalgijo močno pretiravajo in pri tem ne vidijo tistih temnejših plati preteklosti.

  • Odgovori Matej Zalar 1. 11. 2014 at 20:23

    Neverjetno kako lahko nekateri tako veliko napišete in tako malo poveste.

    Seveda pa nekoga, ki neoliberalizem omenja v zvezi s Slovenijo, nikakor ne morem jemat resno.

  • Odgovori Seamus 1. 11. 2014 at 20:36

    😆 Ravno to sem včeraj gledal v eni turški/balkan štacuni na Malti. In smo cincal bi, ne bi. No, na koncu nismo. Itak Eurokrema nisem nikoli maral.

    @Star cinik – ma kaj pa vem, mogoče je bilo manj stresa v smislu, da šihta nisi izgubil. Drugače pa ne vem, če res. Pri nas doma sta oba glih tako cele dneve delala, kot se to počne danes. Če pogledam danes, se mi zdi, da si lahko z manj dela privoščim več (da ne omenjam tega, da danes izbira je, včasih jo pa ni bilo in si moral švercati stvari – stres na kubik). Sicer je tudi res, da imam bolj stresno službo, samo takšno sem izbral.

  • Odgovori Aleš 1. 11. 2014 at 20:58

    @star cinik
    Citat: “te svinjarije smo se veselili, ker drugega nismo poznali; in ne zato, ker bi bili zaostali.”

    Torej po tvojem mnenju drugega nismo poznali, ker smo bili tako napredni, progresivni…?? 🙂
    Jugonostalgiki ste prav patetični…

  • Odgovori Azra . 1. 11. 2014 at 21:35

    Pri nas tega nikoli nismo jedli.

  • Odgovori Zlobni 2. 11. 2014 at 8:20

    Pod nujno moram oceniti kvaliteto ploščice!
    Samo namig, prosim, kje se dobi 😮

  • Odgovori Star cinik 2. 11. 2014 at 8:32

    Oho, kako ste napadalni. 🙂 Jaz ne pravim, da je bilo življenje boljše ZATO, ker smo živeli v Jugi, ampak trdim, da je bil v preteklosti lajf malce manj stresen nasploh. In še enkrat: trditev “da smo se včasih te svinjarije veselili, je očiten dokaz zaostalosti takratne družbe” je precej kratkovidna in po nepotrebnem ideološko obremenjena, saj eno z drugim nima nobene zveze. Veseliš se tistega, česar si želiš in tistega ni na pretek; res ne vem, kaj ima to opraviti z družbo. Sem spet povedal premalo?

  • Odgovori Janč 2. 11. 2014 at 10:12

    @Zlobni: V najboljšem sosedu, seveda.

    Zadnjič sem na črpalki skoraj kupil čokolado, za katero so pred kakšnima dvema dnevoma na RTV povedali, da vsebuje gensko spremenjene sestavine, kljub temu, da v slovenščini to sploh ni označeno. Seveda niso povedali, za katero čokolado gre in kje se jo dobi 😛

    No, danes sem ugotovil, da je to Hershey's:

    http://www.slovenskenovice.si/novice/bralci-porocajo/sok-pri-nas-ze-prodajajo-cokolado-z-gso-ste-prebrali-drobni-tisk

    Saj ne rečem, da je z GSO karkoli narobe, samo jaz je zaenkrat ne jem, in ni mi jasno, kdaj se je to sploh začelo prodajati v RS…

  • Odgovori Rado K. 2. 11. 2014 at 10:19

    “Da smo se včasih te svinjarije veselili, je očiten dokaz zaostalosti takratne družbe.”

    To pa je utemeljitev brez primere! Mogoče bi bilo dobro še dodati: “Kdor drugače misli je bebec”!

  • Odgovori Janč 2. 11. 2014 at 10:38

    Spomin sicer vara, a skoraj bi si upal trditi, da Eurocrem ni bil takšen fail kot kasnejša jugoinovacija Eurocrem Blok.

    @Star cinik: V službi morda res ni bilo stresno, vsaj ne za tiste, ki se niso sekirali, da so vse stvari obrnjene na glavo (spomnim se, kako sta starša vsak dan lamentirala o tem). Je pa bilo dosti bolj stresno po šihtu, ko je bilo potrebno poskrbeti za preživetje – stari starši so navsezgodaj tekli v trgovino, da so dobili mleko in pa kruh vsaj delno spodobne kakovosti, starši (oba sicer strojna tehnika) in stari starši so popoldne delali na vrtu, da so pridelali ozimnico, ki tedaj v trgovini ni bila poceni, in pa vso zelenjavo in krompir, kasneje se je pogosto hodilo v Avstrijo in Trbiž, kjer se je dalo hrano nabaviti nekje za pol cene. Mnogi so imeli razne popoldanske obrti. Veliko se je hodilo k kolegom in sorodnikom betonirati in zidati. Potrebno se je bilo boriti z inflacijo, za vsak nakup se je pisalo čeke.

    Veliko pa je bilo stresa in frustracije preprosto zaradi tega, ker človek s svojim znanjem in poštenim delom ni mogel prosperirati. Kar seveda rezultira v defetizmu, loteriji, alkoholu…

    Stresno je bilo tudi gledati, kako poleg tebe živi neka kasta skoraj po zahodnem standardu.

    In podobno je še danes, ker s tedanjo norostjo nismo povsem prekinili.

    Kolikor mi povedo mlajši sorodniki, v Nemčiji ne doživljajo nevem kkšnega stresa. Delo je organizirano tako, da proizvaja dodano vrednost, da napor ne gre v nič. Plača je odlična tudi za manj kvalificirana, zato pa bolj umazana in fizična dela (varjenje). Za zaščito pri delu in za ustrezno orodje je poskrbljeno tako, kot pri nas lahko le sanjajo. Bojazni, da prispevki ne bi bili plačani, ali da plače ne bi dobili, ni. Po šihtu pa se ne rabijo ukvarjati z razmišljanjem, kako bodo preživeli.

  • Odgovori Laščan Zlatorog 2. 11. 2014 at 11:07

    Kolikor me spomin ne vara, je bila včasih boljša 🙂 Nič ni več kot je bilo..

  • Odgovori Matej Zalar 2. 11. 2014 at 17:57

    @Zlobni: Začne se na H 🙂

    Sicer pa mislim, da življenje včasih res ni bilo stresno … za tiste, ki niso mislili. Ampak povej, da ni bilo stresno študentu, tržaškemu Slovencu, ki je kot narodno zaveden možakar sredi osemdesetih let študiral v Ljubljani, pa so mu od časa do časa malo pobrskali po študentski sobi, čudni tipi pa so mu dajali razne nespodobne ponudbe. Zanič čokolada je bila za tega možakarja res še najmanjši problem.

    Seveda pa nikakor nisem mislil izpasti hujskaško, opozoril sem samo na problem slabe robe. Če to navdušenci nad prejšnjim sistemom razumete kot napad, potem pa kar. Razbijte se od besa, hehe.

    Moram pa povedat, da je bilo v osemdesetih letih tudi meni čisto fajn. Star sem bil sedem let, potem pa se je menda začel neoliberalizem, ki da je zdaj eskaliral, hahahaha.

  • Odgovori Aleš 2 2. 11. 2014 at 20:33

    Matej, kaj točno želiš povedati o neoliberalizmu, v katerega si se v komentarjih 2x vtaknil?

  • Odgovori Matej Zalar 2. 11. 2014 at 20:48

    Čisto nič.

  • Odgovori Andrej Baraga 2. 11. 2014 at 22:01

    jah, tisti eurokrem res ni bil kaj prida, no, v 80. letih, ko je kronično primanjkovalo deviz, je bilo tudi sicer težko dobiti pravo čokolado, tu so delali neke ponaredke, t.i. šećerne tablice, iz vojske, leta 84 in 85 se tako spomnim, iz somborja eurokrema takovo, iz bihaća pa kremipana iz agrokomerca velika kladuša (kasnejše prizorišče menične afere, ki je zamajala sfrj) no, so pa v začetku 80. let začeli po licenci proizvajati jaffa kekse, ki so še danes znani, pa tudi teh je v najbolj kriznih časih zmanjkalo, oz. so nekaj časa prodajali le piškote, brez čokolade in želeja…

  • Odgovori povleci drsnik 3. 11. 2014 at 1:20

    hja. meni osebno je pa okus te čokolade božanski. kakšen je bil včasih, se ne spomnim, pa čeprav sem tista generacija.

    s čokoladami je tako – vsakemu paše nek okus. ampak tako je z vsem. meni temne, z veliko kakava, z alkoholom ipd enostavno ne sedejo. kot tudi ne poljske milke in ostala sranja. pravzaprav milka ni več tisto kar je včasih bila.

    viki krema tudi ne. zelo zelo slab približek. zelo slab. ogaben.

    btw tale hershey je odlična. kaj je pa z gso in hershey-jem pa moram še prebrati.

    zakaj bi bili pa tvoji starši pametni, ker tega doma niste jedli, pa res ne vem.

    jaz se 'te svinjarije' še danes veselim. o zaostalosti ne sledu (mogoče je, ker odgovarjam na blogu)

  • Odgovori Matej Zalar 3. 11. 2014 at 7:11

    Pametni so starši, ki otrokom dajejo zdravo hrano. In s tem ne mislim na eko in bio natege. Če ti je ta čokolada všeč, pa bohpomagej. Nekaterim tudi milki rečejo čokolada.

  • Odgovori Roman 3. 11. 2014 at 14:23

    “Bolje” se je pred leti živelo zato, ker s(m)o bili manj razvajeni. En moj prijatelj pravi, da s(m)o se ljudje “upičketili” 🙂

    Sicer pa vsaj moji spomini niso pretirano merodajni, če sem bil ob osamosvojitvi star 13 let – se pravi sem bil še smrkavec in mi je v osemdesetih prav dol viselo, kako in koliko so tastari zaslužili, koliko in kako zapravili in si kaj (če sploh) privoščili. Bistveno je bilo da mi je bicikel (pony) funkcioniral in da smo mulci večino dni preživeli zunaj ….
    Občasno smo prišli v stik s kakim sladoledom (lučka, ježek, mogoče celo kornet) in verjetno s kemijo nabitim napitkom ki sliši na ime Flavor Aid.

  • Odgovori Kar neka 3. 11. 2014 at 15:21

    Pravzaprav sem imela zelo rada Eurocrem, rajši kot Viki kremo. Viki krema mi nikoli ni “sedla”. Nisem pa marala Eurocrem blocka, ki ga imaš ti na sliki. Pa spomnim se, da je bil Eurocrem v zelo uporabnih steklenih kozarcih in smo ga kupovali tudi glede na embalažo. Npr. 6 x v eni vrsti kozrca, pa 6x v drugi vrsti – pa smo nabrali kar nekaj kompletov. Mislim, da se še dane pri mojih starših pije pivo iz tistih kozarcev od Eurocrema…

  • Odgovori Mojca 9. 11. 2014 at 17:15

    Če so ti prodali eno tablico, leta reklam niso bila zaman 🙂
    http://en.wikipedia.org/wiki/Eurocrem

  • Komentiraj