Evribadi, spredi zadi

Ko mi je v Nemčiji postalo dolgčas, sem namontiral teleobjektiv in fotografiral zanimive modele. Kar vznemirljivo je, ko gleda naravnost vate, a ne ve, da ga imaš nazumiranega čez cel kader. Tako dobiš dobro, sproščeno in živo fotko. Na primer brezdelneža, naslonjenega na zid kölnske katedrale. Tip počne v življenju en velik nič. Spominja me na nesojenega predsednika države, ki se je s fehtarjenjem privlekel okrog sveta, zdaj pa iz tega dela biznis in pametuje, da je najbolje, če nič ne delaš. Ja, dokler obstajajo osli, ki takšnim lenuhom plačujejo letalske karte!

Luzer številka dve, od prvega oddaljen ravno toliko, da ga ni motil.

Pa naj še kdo reče, da imajo smisel za modo!

Pravi dec!

Pred letom dni sem dobil idejo za milijon dolarjev. Zakaj ne bi turistov po Ljubljani vozil s segwayem. Kul zadeva, za katero so norci gotovo pripravljeni odštet 50 evrov. Seveda so, tako kot vse ostale moje perfektne poslovne ideje, to mnogi že izkoristili. Celo v Zagrebu. Ampak nikjer drugje kot v Nemčiji ne boste srečali turista, ki bi imel pri hitrosti, ki je bila le malo večja od moje, na glavi čelado! Sicher ist aber sicher!

Tale čefurček je po Marktplatzu v Düsseldorfu zganjal cirkus kot da je najlepši na svetu. Ko me je videl s fotoaparatom, je takoj skočil v kader in v tej pozi stal, dokler ni slišal škljoca.

Tale punca me se je ob Renu na kotalkah ob glasbi z radia zvirala kot da je sama na svetu. Ljudje so gledali, marsikdo jo je tudi poznal. Ne, na tleh ni bilo klobuka!

Po mojem ena od mojih najboljših fotk. Tako dolgo sta se lizala, da nisem mogel mimo.

To bi bilo to. Ko se vrnem iz Berlina, bom imel verjetno cel kup novih zgodbic.

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori katarina 29. 9. 2008 at 7:59

    🙂 za take fotke ne rabiš hodit v berlin. pri nas jih posnameš na vsakem koraku. temu se reče človeška družba in “vsak si išče svoj prostor pod soncem” (če je svobodno pa je druga pesem)

  • Odgovori ametist 29. 9. 2008 at 8:04

    Lepo, da lahko tudi ostali vidimo nekaj iz tuje dežele. Srečno še naprej!

  • Odgovori haso 29. 9. 2008 at 8:55

    Ti si pa poleg nestrpnega voznika se hud sovinist in zagrizen desnicar povrhu.

  • Odgovori RossaVita 29. 9. 2008 at 9:16

    A moraš srat po folku, da lahko kaj napišeš

  • Odgovori freeman 29. 9. 2008 at 9:22

    Majhen po postavi, še manjši v duhu in umu. Pravi wannabe dolfi.

  • Odgovori zlataleta 29. 9. 2008 at 9:30

    mast, to pa je fajn.

  • Odgovori mlekarca 29. 9. 2008 at 10:09

    Se že veselim naslednjega zapisa. Veš, da teli fehtarji sploh ne živijo tako slabo? In ko bojo stari, bodo verjetno še penzijo dobili. Naš vaški posebnež je večino delovne dobe prespal in precuzal. Na stara leta mu častimo 400€. Kul…

  • Odgovori šuši 29. 9. 2008 at 10:39

    čefurček je mislil, da si modni fotograf, ki bo njegovo šuškavo trenirko ponesel v širni svet!

    Tista s čeladami, za ziher, je najboljša 😆

    Mogoče ženske niso modno ozaveščene, vedo pa, kje se nahaja najbližji McDonald’s 😉

  • Odgovori ales 29. 9. 2008 at 10:56

    Mislim da je čas da se resno zamisliš nad tem kar pišeš. Vzemi si malce časa zase in se zamisli nad svojo miselnostjo….In če boš po mesecu ali dveh še vedno takih misli ti SNS ne uide.

  • Odgovori ales 29. 9. 2008 at 10:59

    Pa še neki, a lahko pridem jaz, ki te ne poznam, naredim nekaj fotk tebe na ulici in jih objavim? Najbrž ne bom našel napake, ker ti si na zunaj itak popoln. Od znotraj pa vidmo kakšen si. Žensko na štrk, cigana v reko s kamnom, pa še vozš najbolš na svetu. Kralj

  • Odgovori sakir 29. 9. 2008 at 10:59

    Berači so očitno enaki povsod. Prosijo za drobiž, med tem, ko nosijo in obuvajo obleke in čevlje za povprečno slovensko plačo. Pač, dober posel, tole beračenje.
    Dobre fotografije, kažejo, da je svet povsod enak, le obrazi so drugi.

  • Odgovori Vizo 29. 9. 2008 at 11:00

    Chefe, čav.

    Včasih so rekli: VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI;)

  • Odgovori Anonimno 29. 9. 2008 at 11:01

    Avtor tega prispevka se niti ne zaveda da je onstran meje tudi sam čefur.
    Verjetno še večji kot tale na sliki,ki je že asimiliran.
    l.p.

  • Odgovori Ančika 29. 9. 2008 at 11:48

    tole so mi super fotke. jst bi tudi tako slikala 🙂 pa imam preslab fotič in se moram ljudem preveč približat 😉
    sam vprašam: a v tem, da slikaš/-mo ljudi (dost na blizu) ni nobenega problema??

  • Odgovori boštjan 29. 9. 2008 at 12:02

    res si dvignjen nad vse da takole sodiš vse po vrsti-mal neokusno se strinjam s chefom

  • Odgovori g 29. 9. 2008 at 13:12

    hmm, tale post pa res ni ravno fajn. saj si lahko nergac, ampak ne na tak zaljiv nacin.

  • Odgovori bole 29. 9. 2008 at 14:42

    @Vizo: Včasih…

  • Odgovori Zablodelka 29. 9. 2008 at 17:41

    Vsec so mi fotke, ker so take umetniske.

  • Odgovori again008 29. 9. 2008 at 19:45

    taki posti so fajn! ne pa tist od kolenskih znamenitosti, ki jih noben ne prebere :))

  • Odgovori blitz 29. 9. 2008 at 19:56

    chef, pravi golopizdiči ratujejo vedno bolj zreli, ne obratno 🙁

  • Odgovori Manca 29. 9. 2008 at 22:01

    Dajte no, če bi bile pa slike (in komentarji) v National Geographicu objavljeni (kvaliteta je, roko na srce), bi bili pa vsi navdušeni, češ kako je fotografu uspelo ujeti “trenutke ulice”!

  • Odgovori KakBednikSi 29. 9. 2008 at 22:11

    Bravo Haso, RossaVita, freeman, ales, Vizo, Anonimnež, boštjan, g… se podpišem.

    Chef… kill yourself!!

  • Odgovori D. 29. 9. 2008 at 22:12

    Pa dobro ljudje, ste vi že kdaj slišali za humor, sarkazem, ironijo in kar je še takih besed? Guess not.. 🙂

  • Odgovori KakBednikSi 29. 9. 2008 at 22:16

    D… kill yourself!!

  • Odgovori KakBednikSi 29. 9. 2008 at 22:16

    😀

  • Odgovori vesna 30. 9. 2008 at 5:23

    Lušne fotke…..utrinki z ulic ujeti v fotografski objektiv me vedno fascinirajo.

  • Odgovori chef 30. 9. 2008 at 8:51

    @katarina: Uh, težko bi našel punco, ki bi tako sproščeno kotalkala sredi Ljubljane! Kar tako, za hec.

    @mlekarca: Seveda ne živijo slabo! Vsak drugi mu kovanec za evro butne v kozarček. Nimam pojma za kaj zapravijo.

    @šuši: Pravzaprav v Nemčiji ni nobedn problem najti mkdonaldsa. To je skoraj prvoi, kar vidiš v vsaki ulici, heeh.

    @aleš: Zaradi mene lahko. Sem nelep, majhen, plešast, včasih kakšen mozolj. Mogoče me ujameš celo med vrtanjem po nosu. Jebatga, tako je življenje.

    @Vizo: Hvalabogu, da je tako! Nasmejem se lahko pa vseeno, a? Jaz se marsikomu nasmejem, pa ne posmehljivo.

    @Anonimnež: Še kako se zavedam tega in bi ti to tudi vedel, če bi prebral še kakšen moj post več.

    @Ančika: Bila bi presenečena, kako so ljudje sproščeni, tudi če opazijo, da jih fotografiraš. Nekaterim je enostavno vseeno, drugi se še malo lepše postavijo. Zadnjič sem v Berlinu malo skozi fotoaparat kukal in slučajno ujel eno zanimivo punco na travi. Me je opazila, se nasmehnila in naprej brala knjigo.

    @D.: Ne, nimajo smisla za nič.

  • Odgovori polona-še ena 30. 9. 2008 at 10:11

    Chifi, ko prebiram komentarje na telele tvoje zadnje objave…nekateri modeli so tolk zamorjen in črni(emoti), da ne vidijo bistva (ali pa jim ni dano). Nimam pojma, zakaj so tako usmerjeni proti vsaki tvoji besedi, stavku.., oz.besede, katere si opisal na meni zelo špicn način, da ne omenjam fotk. Jou, le tako, s polno paro dalje… 🙂

  • Odgovori GReen street hool 30. 9. 2008 at 10:20

    Damn, tale “nimam pojma za kaj zapravijo”…
    Ja ful smešn stari res, nevem kaj je bolj uplifting kot zajebavanje iz klošarjev in “čefurjev”. Luz3r številka 3 si pa ti sam. You go man!

  • Odgovori kruhinmleko 30. 9. 2008 at 11:29

    men je smešn ^^

    najjaći mi je pa dec!!

  • Odgovori channah 30. 9. 2008 at 12:01

    Meni se pa smili pes od klošarja.

    Drugače pa ne štekam vsega hudovanja v komentarjih pod to temo. Vsak klošar ima svojo zgodbo, še bolj kot to pa leno rit. Če se lahko invalidi spravijo delat fizična dela, potem mi prosim povejte, kje so opravičila za klošarje? Nalajali ste jim lepo popotnico za nadaljnje prosjačenje in “evrotete” v roza lonček. In kdo je kriv, če ženska v štacuni ne zna poiskati svoje številke hlač in majic … tisti, ki to opazi?!

    Aja, lepo ujeti trenutki, res.

  • Odgovori GReen street hool 30. 9. 2008 at 12:03

    “Meni se pa smili pes od klošarja”
    Lepo, brezdomec se ti pa ne?
    Altruistka, aplavz.

  • Odgovori seamus 30. 9. 2008 at 12:16

    Nice slikce, nekater so edino malo (pre)temne – morbidne. In niso vse temne 😉 , sploh una na kotalkah bi bla lohk bl živa, pa čefurček tud.

  • Odgovori channah 30. 9. 2008 at 12:51

    @ GReen street hool: Pes nima dosti izbire, človek pa. Smilijo se mi tisti, ki nimajo možnosti, ne tisti, ki vsak dan znova obupajo, ker se jim enostavno ne da. Ne rečem, da jim je lahko, smilijo se mi pa niti slučajno ne. Če bi vsi razmišljali in delovali po njihovem principu, bi nas bila več kot polovica na cesti. Prosim, naj zaploskam še jaz tebi … pojdi v banko, vzemi kredit, dvigni svojo mesečno plačo in vse skupaj razdeli ubožcem na Čopovi, če se ti tako srce para ob njih … altruist.

  • Odgovori GReen street hool 30. 9. 2008 at 13:01

    No, altruistka. Meni se pa smiliš ti ker preferiraš sočutje (in pogojno pomoč, ugibam seveda) do živali pred človekom. Zato še enkrat, aplavz.

  • Odgovori chef 30. 9. 2008 at 13:14

    @GReen street hool: Ne teži.

    @seamus: Ja, ko sem slikal Arabca, je deževalo, kozalkarico sem pa posnel že ob skorajšnjem mraku. Kar se tiče temnih fotk, smo pa ugotovili, da je problem v mojem monitorju.

  • Odgovori GReen street hool 30. 9. 2008 at 13:18

    @chef: ne bodi kreten. Oz. v kontekstu stavka pod prvo sliko: za št.3 naredi avtoportret.

  • Odgovori channah 30. 9. 2008 at 14:03

    Tebi se pa smili veliko ljudi GReen street hool. Sočutje do mene lahko mirne volje usmeriš kam drugam …

    Ja, ugibaš! Prvi stavek o psu se je nanašal na tvojo izjavo. Drugi stavek pa je bil mišljen na splošno, torej predvsem za ljudi (živali prav dosti možnosti nimajo).

    O moji “pogojni pomoči” pa samo toliko … če mi boš tako zavzeto ploskal in ti pri tem odpade roka, ne računaj na to, da ti bom plačala za rešilca.

  • Odgovori GReen street hool 30. 9. 2008 at 14:05

    Chanah, po čem sklepaš?

  • Odgovori GReen street hool 30. 9. 2008 at 14:10

    Mislim da svojo pasivno agresivnost lahko presežeš mnogo bolj konstruktivno, naprimer z humanitarno dejavnostjo ali pa skozi tvoje primarno udejstvovanje-pesnenje. Sicer ti ne pristoji.

  • Odgovori chef 30. 9. 2008 at 15:37

    Kaj če bi ti raje zavezal?

  • Odgovori again008 30. 9. 2008 at 18:49

    ja! zaveži!

  • Odgovori Rok-11 30. 9. 2008 at 18:57

    Kaj pa glede fotk posameznikov v javnosti? A kaj veš kaj pravijo predpisi glede tega?

    Namreč vem, da lahko fotografiraš v javnosti in to uporabiš dokler so fotografije splošne in je oseba le del celote (skupine), ampak ko pa fotografiraš posameznika, ki je glavni element fotografije in tudi prepoznaven… hmmmm … to pa ne vem

  • Odgovori chef 30. 9. 2008 at 19:52

    Kolikor je meni znano, bi bil v prekršku, če bi fotke teh ljudi objavljal v komercialne namene, česar pa ne počnem.

    V dilemi sem bil glede zadnjih dveh zaljubljencev, ampak klinc, če bi ju kaj motilo, bi se itak skrila in se lizala na skrivaj.

  • Odgovori Petra 30. 9. 2008 at 20:31

    Mislim, da lahko take fotke objaviš tudi v komercialne namene, dokler so posnete na javnem mestu. Sporno bi bilo, če bi s teleobjektivom slikal ljudi na njihovem zasebnem posestvu. Dokler je javno, je vse dovoljeno. Vsaj včasih je bilo tako…

  • Odgovori Puppet 30. 9. 2008 at 21:24

    jooj kok mam dost folka k kr za vse brezdomce, klošarje,… govori da so leni in naj grejo delat. dejte se mal poglobit ljudje no. eni brezdomci so to prav zarad tega ker so ratal invalidi in ostal brez službe in posledično brez stanovanja, če pa nimaš stalnega naslova, pa nove službe ne moreš dobit. nekateri loh zarad raznoraznih stvari ratajo tut poslovno nesposobni (jim je odvzeta poslovna sposobnost) in ne morjo met računa na banki…. vsakmu se loh zgodi da ga vržejo iz službe, je skregan s familjo, al gre v stečaj, mu zgori hiša… pol je pa klošarstvo že skor tle tle.
    dejte mal razmišlat no.

    chef zate pa… sam zato k fehta na cesti še ni luzer. si pa mogoče ti, k maš tko siromašn pogled na vse skupi. manjka ti širine.

  • Odgovori Puppet 30. 9. 2008 at 21:26

    aja pa še glede tega da so kao napravleni v nike, adidas in vse te znamke… a ste prepričan da so jih kupil v trgovini? a ste prepričan da bi take “luzerje” sploh spustl v trgovine s tako robo? i don’t think so. majo pa dost takih oblačil na kšnmu rdečmu križu, karitasu, ….

  • Odgovori roK 30. 9. 2008 at 22:43

    samo nekateri resno ne kapirajo bistva… men se s chefovo objavo ne zdi čist nč narobe. jaz bi imel na te slike enake komentarje…

  • Odgovori GReen street hool 1. 10. 2008 at 8:20

    “Kaj če bi ti raje zavezal?”
    Raje nebi. V bistvu bi ti raje rekel go kill yourself, pa sem bolj vljuden zato ti ne bom.

  • Odgovori bole 1. 10. 2008 at 14:31

    @Puppet: Nisem mislil napisati, a bom vseeno: Večina klošarjev JE luzerjev. In ni mi jasno kje si dobil to z invalidi? Večina je normalno primernih za delo, a se jim ne da delat. Pa da ne boš rekel, da ne dobijo službe, ker jo vsak lahko, a če se jim zdi pod častjo opravljati določeno delo, potem je to druga zgodba. Če pa je človek invalid, dobi od države pokojnino(sicer res klinčevo), a jo seveda lepo zapijejo…

  • Odgovori chef 1. 10. 2008 at 15:42

    Eh, brezveze.

    Danes je problem v tem, da so za vse težave luzerjev krivi drugi, najlepša zabloda fundamentalističnega liberalizma kar sem jih kdaj slišal pa je, da klošarji sodijo v vsako pravo mesto. Kot da so opice, ki jih moramo gledat, da sploh lahko rečemo, da živimo v mestu.

    OK, v Kölnu jih je bilo nekaj, ampak tadva na sliki sploh nista bila problematična. Pač čepita tam ob strani in čakata, da mine dan, če kaj pade v lonček, toliko bolje. Po drugi strani klošarjev ni videt niti v Düsseldorfu niti v Berlinu niti v Londonu, v Benetkah pa jih celo preganjajo s trapastim zakonom, po katerem lahko klošarje oglobijo!

    Sem pa v Londonu enemu tipu plačal cel McDonald’s menu, kar tam stane kakšnih 6 ali 7 funtov, da ne bo spet kakšen bebec udrihal čezme. Revež, ki se je na moj račun najedel, ni niti pojamral, samo malo žalostnmo je gledal. In denar je zapravil za tisto za kar je bil namenjen.

    V tem primeru sem se res dobro počutil, ker je bil 60 let star tip dejansko vesel. Če vržeš pol evra kakšnemu od teh ob katedrali, pa še pogledajo ne, ker so še za to preleni.

  • Odgovori Puppet 1. 10. 2008 at 18:01

    bole: sem delalA z brezdomci in to ne en dan, ne samo v enem mestu in ne samo pri eni organizaciji. luzer si ti s svojo ozko kapitalistično betico

  • Odgovori chef 1. 10. 2008 at 20:41

    Problem je predvsem v tem, da z brezdomci elajo tisti, ki nimajo pojma o realnem življenju, zato si pa upajo opletat z izrazi kot so “kapitalistična betica”. Dokler bodo s klošarji delali taki tipi, se jim slabo piše. Klošarjem, kajpak.

    Zadnja normalna ideja je bil cajtng, ki so ga pisali za brezdomce, pa še to zdaj prodajajo tisti tipi, ki bi ti ga zvečer tudi pofafali, da bi zaslužili za šus.

  • Odgovori Thor 2. 10. 2008 at 10:18

    No, pa bom še jaz…

    O brezdomcih in njihovih žalostnih usodah bi se dalo diskutirat.. Torej veliko jih je žal prisiljeno v tak način življenja, medtem, ko se mnogi od le-teh v to sami od sebe podajo. Osebno poznam dva takšna, eden izmed njiju oče dveh otrok, iz krasne družine, ki se mu enostavno ni več dalo, ter drugi sin bogatega podjetnika, ki je pač že celo življenje “pošušer”.. Ok.. kot sem rekel, nikakor nebi rad sodil večine po teh dveh primerih.. Samo zame in po mojih poznanstvih je to pač 100% izkupiček.. 😉

    No, kakorkoli že, med te brezdomce se potem skrijejo še prenekateri narkomani, pa smo tam..
    Sam vedno ponudim sendvič, mu ga grem iskat v trgovino in prinesem serviranega. Če je res lačen, bo sprejel, še celo izmisli si lahko kaj bi rad notri.. Denar pa dam redko, pa še to le takrat, ko mi iskreno pove, da nabira za liter vina in mi ne bullshitira, da je lačen ipd..

  • Odgovori channah 2. 10. 2008 at 13:03

    Stvar je taka, da tudi ‘punca brez srca’ ni iz lufta privlekla svojega mnenja. Začnimo z mladim klošarjem, ki se vedno suče nekje okrog mojega faksa. Jasno je, da denar rabi za zadetek, čeprav mi vedno in znova natvezi zgodbico o tem, kako potrebuje samo še 1 € za trolo do Črnuč, drugič do Kliničnega, tretjič za avtobus do Trzina. Prvič, žeton za trolo ne stane 1 €. Drugič, zanimivo je, da mu vedno manjka cel evro in ne npr. 20 centov. Tretjič, ko od nekoga dobi denar, prosjači naprej, samo 2 m više. In četrtič, ko se mi čez 2 uri konča predavanje, me zopet ustavi in prosi za 1 €, ki ga tokrat potrebuje za prevoz na čisto tretjo lokacijo. Nauk zgodbe: ko mi bo rekel, da potrebuje 1 € za fiks, ker ga mora dobit, ker se že trese, mu bom verjetno tisti evro končno tudi dala, če ga bom le imela pri sebi, tudi zmenjat bom šla bankovec v sosednji kiosk, samo naj me ne nateguje po suhem. To sem mu že trikrat povedala, pa se mu toliko fržmaga, da si tudi mojega obraza ne kani zapomnit. Ampak tako je življenje, jaz si tudi pri svojem delu ne morem izmišljevat stvari, ker bi mi otroci potonili v polmetrski vodi.

    Naslednji brezdomski cvet me je ustavil pred izhodom iz trgovine. Premišljeno dobra lokacija, ker veliko ljudi do izhoda še ne pospravi svojih denarnic. »Punca, si tako dobra, da mi daš za sendvič?« Moj odgovor je bil »ja, greva nazaj v trgovino, si boš izbral.« In replika? »Zdajle nisem lačen.« Fak of, resno. Potem pa nič!

    Najbolj me je nekje pred dvema letoma zjezil klošar, ki sem mu dala 100 tolarjev in mi je rekel, če je to vse kar imam in če mu ne morem dati 500 tolarjev. Čaki mal, ti zgledam kot banka? Če že projačiš, potem bodi vesel, da ti dam, kar ti lahko dam, ni treba svojih apetitov dvigovati nad mano in mojo denarnico. Jst bi tudi imela par milijonov na računu, pa jih nimam! Da ne govorim o tem, da sem ga kasneje srečala v trgovini, ko si je kupoval vino … pa nočem obsojati, ampak to ne spada pod moje pojme preživetja, verjetno si ga tudi ni kupoval prvič takole malo ‘za dušo in boljše zdravje’. Bemtiš, sem pomislila, dobro je zapravil še tistih 100, ki sem mu jih dala.

    Noben izmed treh omenjenih modelov se mi ni zdel nesposoben za delo. Sicer nisem strokovnjak za to, da bi presojala, vendar povprečen človek le opazi lenobo ali mamilaša. Taki se mi ne smilijo! Res ne. Nekajkrat sem tekom svojega dela imela priložnost spoznati zaostale in invalidne otroke. Človek se zamisli, ko vidi koliko volje premorejo, da se včasih sam sebi zazdi, da je gnoj, ker ne ceni vsega kar ima, začenši pri dveh rokah in nogah. Zanimivo je, da ti otroci in nasploh tako ali drugače prizadeti ljudje nočejo pomilovanja in smiljenja, najbolje se počutijo, kadar z njimi ravnaš tako kot z vsemi ostalimi ‘normalnimi’. Klošarji pa svoj imidž gradijo ravno na smiljenju (kar ni domena nikogar, ki ga je življenje naredilo ‘poslovno nesposobnega’ (btw, veliko takih ne ve niti kako prositi za denar) ali pa je doživel hujšo nesrečo …) in roko na srce, če je eden izmed desetih dejansko vreden mojega usmiljenja, je to veliko. Ne govorim, da jim je lahko, saj vendar živijo ‘na cesti’, je pa res, da so se vdali v usodo in najlažje je iti denar zapiti ali se z njim zafiksati, potem pa se naprej smiliti samemu sebi. Morda jim ravno ne bi rekla trdobesedno ‘luzerji’, ker verjetno niso imeli lahkega življenja, ki jih je postavilo na ulice, vendar! kdo ga pa nima! V življenju smo sami svoji mojstri. Premisli, kaj lahko in česa ne moreš v okviru svojih zmožnosti in potem sledi temu. Za streho nad glavo se borbamo vsi! Morda boš kdaj iz 20-ih kvadratov prišel na 100, morda nikoli. Življenje je krivično, ampak ne samo za njih. Za 5 evrov, ki jih zaslužim na uro, imam prekleto veliko odgovornost! Nekdo se mora truditi bolj, drugi manj, trudimo pa se vsi, vsak po svoje, zato mi ne govorit kako naj sočustvujem z ljudmi, ki svojih 5 zaslužijo s tem, da nastavijo lonček in gledajo v tla. Ne gre tako. Danes imam streho nad glavo, ampak če ne bom delala vsaj za položnice, bom to streho nad glavo prej ali slej izgubila. Najlažje je reči, da ne moreš, ker počivati je zelo lagodno. Drugi problem je, ko se znajdeš v začaranem krogu iz katerega je težko, a ne nemogoče.

    O tem kam bom dala svoj denar presojam sama. Lahko si z enim evrom kupim kavo ali pa ga dam klošarju oziroma v bilo katere dobrodelne namene. Ob tem se v moji betici, ki ‘pogojno pomaga’ ljudem, poraja veliko večje zadovoljstvo, če vem, da sem dala denar za nov inkubator in ne za liter vina. Stvari sicer niso enoznačne, vendar klošarjev ljudje ne kličejo ‘luzerji’ brez razloga. Tisti, ki dejansko potrebujejo denar se izgubijo v mlaki ostalih, ki si ga takole iz roke v roko ne zaslužijo. Ampak dobro, o tem kaj si kdo zasluži, je druga debata.

    V 24-ih letih svojega življenja sem samo enkrat naletela na brezdomca, kateremu sem z veseljem dala še več kot me je prosil, čeprav sem si zraven mislila svoje. Bilo je nekaj tednov nazaj na ljubljanski avtobusni, ko sem čakala na prevoz. S časom sem imela luft in ko je prišel do mene starejši možakar Tone in me prosil za kavo, sem rekla, če jo greva spiti skupaj. Navdušenja ni skrival, priznam, da sem malo cvikala, ampak sva šla. Povedal mi je svojo zgodbo, ki se je v nekaterih delih pokrivala celo z mojimi izkušnjami, kar sem mu tudi omenila. Bil je tiho, nehal je z nakladanjem, gledal je v pladenj pred sabo, potem pa mi rekel, da sam ve, da je zavozil, da je prestar, da bi začel znova, ker nima več energije in da mu je tako lažje. »Kakor ste se odločili in tukaj imate za kakšno kavo več, čeprav bi vas najraje brcnila v rit.« Stvar je v tem, da drugi ne morejo reševati naših problemov. Če nas je življenje zajebalo, se moramo pobirati kakor vemo in znamo oziroma predvsem kakor zmoremo. In če se navežem na prvo sliko pod to temo, mi kdo lahko iskreno reče, da je največ kar ta tip zmore, nastaviti roza lonček?! Plus točke za to, da je nastavil živobarvnega, da se dobro opazi, ampak še vedno me ne prepriča, da mu notri kaj vržem. Ja, taka sem. Zato raje kupim Kralja ulic, tudi dva če je treba, plačam kavo ali sendvič, ne podpiram pa lenobe, res ne … ker lenuhom samo pripada pripada pripada, v 24-ih urah lenuharjenja pa nimajo časa za samorefleksijo ZAKAJ jim pripada. Samopomilovanje ne rešuje problemov, zato pa jih imajo toliko.

    In kar se tiče psa, ki se mi smili. Višek klošarjeve lenobe sem doživela lani sredi Rima. Upam, da je slika dovolj zgovorna. Za nameček naj povem, da je zraven čakal še en pes, ker je očitno pametnjakovič predvidel izmensko delo svojega uličnega podjetja. Nasploh pa se mi ne smilijo samo taki psi (pomisli z glavo, da če tip nima niti zase, kako bo nahranil še psa?!, je pa v bistvu fino in priročno, ker ne znajo govoriti in ti zmetati v glavo kar ti gre), ampak tudi vsi tisti, ki jih imate zaklenjene po stanovanjih v blokih in jih peljete scat ob 6h zjutraj in srat ob 6h zvečer. Ok, to ni tema, ampak če sem že dolga, bom pač še za dve vrstici daljša.

    Kar sem zapisala kot komentar, je bilo le to, da se mi zdi malo čudno vse hudovanje nad Chefovim komentiranjem fotk, ker bi se sama mogoče spotaknila le v to, da si s tem denarjem plačujejo potovanja okrog sveta (prej bi se strinjala s tem, da se v freeshopih nacedijo malo bolj kot ponavadi). Nisem pasivno agresivna niti pesnica, zato mi prosim take komentarje prihranite. Za vse, ki imate s tem probleme pa se posvetujte s kom drugim.

  • Odgovori chef 2. 10. 2008 at 15:06

    Kar se tiče đankijev, jih jaz že prvič tako nadrem, da si me zapomnijo. Teh cepcev ne prebavljam, kot tudi ne družbe, ki jim dovoli, da se zadevajo.

  • Odgovori polona-še ena 2. 10. 2008 at 15:33

    Bravo channah. Sicer mi je miš crknla, ko sm tist gumbek vrtela navzdol, ampak lepš neb mogla komentirat…

  • Odgovori channah 2. 10. 2008 at 19:56

    Chef, pismo, ja, s tvojega zornega kota “kot tudi ne družbe, ki jim dovoli, da se zadevajo” še jst izpadem kot ĐankiCreditBank, s tem da poznam glih samo tega, ki sem ga omenila, pa kakšnega, ki me ponesreči oplazi. Ampak veš kaj, vseeno mu bom dala tisti evro, če mi bo kdaj po pravici povedal za kaj ga rabi! Potem bom pa ‘cepka’, kar se v bistvu ne sliši niti pol tako slabšalno kot ‘cepec’ 🙄 zanimivo.

  • Odgovori Nastja 5. 10. 2008 at 11:37

    Super fotke 🙂

    Najboljše so mi zadnje 3 … ej kakšno mašinico imaš za takšne dobre fotke?

  • Odgovori Nastja 10. 10. 2008 at 18:36

    p.s: tiste dolge klobase od “channah” nisem brala, sem pa samo zasledila beseda “trola”.

    Trol že zdavnaj več ni!!!! In zgodbica ki se mi je pripetila? 🙂

    Sošolka me vpraša če se na faks vozim s trolo, pa jo jaz gledam in rečem ne z avtobusom. Pa ona mene gleda čudno, jaz njo čudno nazaj, pa ok – preboliva.

    Po predavanjih pa sedim na avtobusu in reče ena “Pridem čez 2 min, sm na troli”, te pa mi potegne in sem se sama sebi začela smejat 😀

    Jaz sem pač mislila da je trola = vlak, če že. In nato je nekaj dni kasneje sledilo vprašanje če imam “puščico” ? Halo..kako puščico…no govorimo o peresnici. Peresnica je logično – v njo daš pero. Ampak puščica?! Po kaki logiki?

    Da ne govorim o bajli, angli, soci – se mi kar srce para od žalosti in popačenosti.

  • Odgovori chef 10. 10. 2008 at 19:06

    Imam Sony Alpha 200.

    Trola pa ni vlak ampak avtobus s trolo. Električni avtobus, ki ga poganja podoben princip kot električni vlak.

    Smatram, da je tvoja sošolka Ljubljančana. Tam pogovorno – nima pojma zakaj – avtobusu rečejo trola, peresnici pa tudi jaz rečem puščica.

    O štajerskih popačenkah, ki so tudi razred zase, pa ne bi.

  • Komentiraj