Formula za uspeh

Mislim, da ne minejo olimpijske igre, ko v neki točki ne bi ugotovili, da je Slovenija po številu osvojenih odličij glede na število prebivalcev med najuspešnejšimi državami na svetu. To naj bi dokazovalo, da smo v resnici blazno sposoben narod z ogromnim potencialom za uspeh na globalni ravni. A v resnici ni takšno navdušenje nič drugega, kot poskus zdravljenja kolektivnega manjvrednostnega kompleksa, ki sicer ni upravičen zaradi majhnosti naroda v primerjavi z ostalimi, a je po drugi strani tudi razumljivo, ker v resnici nismo niti enoten niti kaj prida uspešen narod.

Zato je ob preštevanju medalj slovenskih športnikov pa tudi ob vseh drugih uspehih posameznikov, med katerimi sta stalna abonenta za dober zgled Akrapovič in Boscarol, sem ter tja pa tudi kakšen posebnež, ki  mu je uspelo z marketinškim nategom ali slehernik, ki ima čisto običajno službo v Švici, skoraj nujno tudi vprašanje, kako je mogoče, da nismo uspešni tudi kot država.

Tako vprašanje je seveda popoln kretenizem.

Z dekleti in fanti, ki zmagujejo v Riu, nimamo skoraj nič skupnega, projiciranje uspehov posameznikov na celoten narod pa je le kolektivna kamuflaža za individualni neuspeh povprečnežev, kakršen je na primer rdečeličnež z debelim vratom, ki, podprt z nekaj vrčki piva, v lokalnem bifeju v televizijsko kamero kruli hvalospeve sovaščanu, ki je hodil na isto osnovno šolo, potem pa se je prebil na olimpijske igre in s tem samo dokazal, kako velika je razlika med najboljšimi in povprečnimi.

Zmagovalec olimpijskih iger to ni postal zaradi narodne pripadnosti ali zaradi tistega rdečeličneža, ki se je zadovoljil s službo v očetovem prevozniškem podjetju, ali zaradi države kot take, ampak zaradi trdega, dolgotrajnega dela, vsakodnevnega odrekanja, velikega osebnega rizika ter s pomočjo sponzorjev in strokovnega štaba, sestavljenega iz posameznikov, ki jih krasijo podobne vrednote.

Še bolj butasto je vprašanje, zakaj slovenski politiki niso vsaj pol toliko uspešni kot slovenski športniki. Vprašanje ni butasto, zato, ker zanemari nezanemarljivo tistih športnikov, ki jim ni uspelo, niti zato, ker je odgovor preprost: globalni šport temelji na naravni pozitivni selekciji, slovenska družba pa na negativni selekciji. Vprašanje je butasto zaradi podtona, da so za vse probleme krivi politiki, prav nič pa slehernik, ki se upira vsakršnemu trdemu in dolgotrajnemu delu (ukinjanje praznikov), vsakršnemu odrekanju (ukinjanje plačane malice) in vsakršnemu tveganju (prožen trg delovne sile), ki je, skratka, popolno nasprotje zmagovalca.

Medtem ko pameten športnik po neuspešni sezoni poskrbi za spremembe, se jih slovenski narod otepa tudi takrat, ko je kristalno jasno, da tonemo v brezno. Seveda je res, da to ljudstvo zavajajo politični populisti in sindikalisti, ki ob potencialnih spremembah grozijo malodane s koncem sveta, ampak tudi strah je tisto, česar vrhunski športniki ne poznajo.

Kdor misli, da je formula za uspeh preprosta, pač ne bo uspešen.

Športniki nimajo osemurnega delavnika. In nimajo preprostega delavnika. Koliko časa in kako trdo pa ste pripravljeni delati vi?

Prejšnja objava Naslednja objava

18 komentarjev

  • Odgovori laufar 18. 8. 2016 at 21:57

    100% se strinjam s tabo, sploh s 6.. odstavkom. Dodal bi samo, da imamo športe in Športe in da mi večinoma blestimo v športih. Zame osebno je eden največjih uspehov naših športnikov na teh OI polfinale na 400m. No, dopuščam možnost, da sem malo čuden…..

  • Odgovori Feri Naf 18. 8. 2016 at 22:20

    Bravo! To pumpanje samo služi vzpodbujanju nacionalizma, ali pa, če hočeš, patriotizma. Dejmo naši!!!

  • Odgovori J 19. 8. 2016 at 6:33

    Mene najbolj iritirajo izjave v stilu “Slovenija igrala dobro”, “Slovenija osvojila x medalj” in podobni nesmisli. Hvala, rokometa v življenju nisem igral niti v šoli ampak, če pravite da sem dober…

    Kot nekdo, ki je bil dolga leta del tekmovalnega športa, nisem enkrat pomislil, da tekmujem za državo. Še za klub/ekipo, razen mogoče v ekipnih disciplinah, niti približno ne. Bodite veseli za športnika, ne pa zase.

    • Odgovori Anonimno 19. 8. 2016 at 8:20

      Točno to! In to se dogaja in vleče od malih nog, ko starši govorijo “mi imamo to pa to učiteljico, mi imamo to pa to za nalogo” in še globje nazaj “mi smo noseči, mi smo shodili itd”. Pikce dobim ko to slišim.

  • Odgovori Matej Zalar 19. 8. 2016 at 9:13

    @Laufar: Evo, točno. Tudi o tem imam še namen pisati v zvezi z nekakšnimi bizarnimi idejami, da je 30 jurjev (ali koliko že), ki jih dobi od države nosilec zlate medalje premalo, potem ko so že dobili – ja, nizko – plačo kot zaposleni v javnem sektorju, kjer de facto ne delajo. Zakaj nagrade? Ker je zmagovalka v judu, za katero sem slišal sploh prvič, ponesla ime Slovenije v svet? In kakšen je izplen njenega dosežka za našo družbo? Realno samo to, da se bo nekaj več mulcev ukvarjalo z judom. Zato si zasluži nagrado, s tem se strinjam. In jo tudi dobi. Ne vidim pa razloga, da bi dobila 100 jurjev, medtem ko na drugi strani zaradi nizkih plač in slabih pogojev tarna cela Slovenija.

    No, 400 metrov … to je pa druga pesem … to je res Dosežek … na drugi strani pa tarnanje dolgoprogašev, ker jim AZS domnevno namenja premalo sredstev. Spet – na račun koga? Na račun potencialne mladine, ki ne odstopi po manj kot 10 odstotkih tekme?

    @Feri Naf: OK, šport je vedno sredstvo za utrjevanje patriotizma (kar je dobro) in nacionalizma (kar je slabo), ampak tukaj delamo mi še korak dlje v tem poveličevanju samih sebe in ne naroda kot celote.

    @J: Tako. Vsak najprej tekmuje zase.

    @Anonimno: Pa “smo bili pri veterinarju”.

  • Odgovori Zmrda 19. 8. 2016 at 15:27

    Promocija Slovenije skozi sport je ena bolj za las privlecenih stvari:). OK, ne recem ce si svetovni prvak v nogometu. Ampak v nekih nepopularnih sportih…dvomim da bo kdo kupil hladilnik Gorenje ker imamo dobro judoistko. Ce ze, potem lahko damo za promocijo Slovenije ene 30k Melaniji Trump:) to je nekje vsaj prbl v ligi z nogometom hehe…

    • Odgovori Trilc Vanilc 19. 8. 2016 at 20:43

      Mal off topic, ampak tole z Melani(j)o … Že zdej napovedujem, da bo v primeru izvolitve Trumpa za naslednjega predsednika ZDA, moč brati pompozne naslove ala “Slovenci v Beli hiši” bruh.

      • Odgovori Matej Zalar 19. 8. 2016 at 21:36

        Hahaha, lepa!

        Tako kot je v vesolje potovala slovenska astronavtka 😆

  • Odgovori laufar 19. 8. 2016 at 20:39

    Spet si me sprovociral! Odstop po manj kot 10% tekme, medtem ko je Mišmaš pošteno zaradi poškodbe ostala doma. To je razlika med turisti in športniki, vsaj zame…..

  • Odgovori Matej Zalar 19. 8. 2016 at 21:41

    Seveda, ampak v malem slovenskem svetu, kjer se vsi poznamo in vsi drug drugega hvalimo, bo ostalo smao pri govoricah v spletnih komentarjih, po uradnih kanalih pa bomo brali PR sranje in očitke navijačem iz foteljev, ki ne vedo, da je pač čisto verjetno, da do poškodbe pride po 50 metrih tekme 🙂

  • Odgovori Aleš 19. 8. 2016 at 22:08

    Sicer se uspešno izogibam spremljanju OI, ampak kar se pa gledal me je pa itak spet pogrel idiotizem naših športnih novinarjev (oprosti Matej ampak, vsaj naši, športni novinarji so poden, ok sami t.i. “avtomobilski novinarji” so nižje), ko spet (itak) težijo s “fanti” in “dekleti”.
    Pa jebemu, saj so vendar odrasli MOŠKI in ŽENSKE – ob tej infantilnosti (ne najdem drugega izraza) me mine gledati kakršenkoli prenos s slovenskim komentarjem. Ali na RTV res ni nikogar, ki bi jim te “fante” in “dekleta” izbil iz glave??
    Mi pride podobmo, kot pri (vse)splošni idiotski uporabi pomanjševalnic, o čemer si tudi sam že pisal :-).

  • Odgovori darja 20. 8. 2016 at 6:40

    @ Aleš Sem fant, 47 let, samski, rad bi spoznal dekle, pet let gor ali pa dol ….. 🙂 🙂 🙂

    A vidiš hudiča, kaj enega fanta zmoti? 🙂 “Ti ti fante”, bi rekel Stare.

  • Odgovori darja 20. 8. 2016 at 6:54

    Upam, da zahaklajo tudi Kocijančiča pri teh mahinacijah s kartami. Nevednega se že took dela, da je vse res!
    Da se starec končno spelje!

    Ni glih debata o tem – jaz bi rada gledala skoke v vodo, streljanje…. ne pa ene leve tekme. 3/4 športov sploh ne pokažejo.

  • Odgovori Gregor 20. 8. 2016 at 18:30

    Meni najljubša naša navijaška kombinacija navijačev iz domačega fotelja, se pravi kavčarjev:
    Zmaga – to mi deli, kva smo MI carji ejga
    Poraz – Mater JE gnil, naj gre v k…

  • Odgovori Matej Zalar 21. 8. 2016 at 12:51

    @Aleš: Mislim si popolnoma isto. Še posebej o točno določenem 🙂 Da ne komentiram komentiranja.

    @Gregor: Jaz sem prvi, ki rečem, da je Matej gnil. Ampak tudi rečem, da je dober, ko je uspešen (ne nujno zmagovalec). Zato mislim, kot je že @Laufar napisal, da je Renner najuspešnejši slovenski športnik na OI. Med uspešnejše bi štel tudi Rogliča.

  • Odgovori Vesna 22. 8. 2016 at 9:20

    Ena nevmesna, ampak nimam Twitterja 🙂 Glede Istanbula: moj moški je trenutno tam službeno za 1 teden in pravi, da je fajn toplo, ljudje prijazni, nobene nevarnosti oz. česa podobnega ni čutiti, skratka luštno 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 22. 8. 2016 at 11:27

    Odlično, hvala! Tako ali tako sva se že praktično odločila in oktobra boste lahko brali o istanbulskih putolovščinah.

  • Odgovori Andrej Baraga 24. 8. 2016 at 13:56

    Ja, s čim vse se je mogoče pohvaliti. Ravno danes sem prebral, da se je neki predstavnik Severne Koreje pridušal, da so dobili največ medalj, glede na višino (no, preje bi lahko govorili o nizkosti) družbenega bruto produkta na prebivalca. Ali drugače, največ medalj v kategoriji revežev 😀

  • Komentiraj