Fuzbal

Med vsemi dejavnostmi, ki se jih morem domisliti, je nogomet definitivno moja najšibkejša točka. Saj ne da bi ostale igre z žogo obvladoval, nasprotno, obupno zanič sem. Pravzaprav sem prepričan, da bi, čeprav je še nikdar nisem držal v rokah, bolje igral na violino in da bi bil boljši kemik, kirurg in celo kmetovalec. Tako sem nesposoben, da mi uspe brcniti mimo žoge in to s tako močjo, da se zvrnem na hrbet. Čeprav nekoč vrhunski športnik, o fuzbalu, odbojki, rokometu ali košarki nimam osnovnega pojma. Teh športov ne maram igrat, nerad jih – z izjemo košarke – gledam in se o njih še posebej nerad pogovarjam. Dejstvo, da imajo nekateri fuzbal za najpomembnejšo postransko stvar na svetu, in da o njem razglabljajo nekakšni strokovnjaki a la Primož Gliha, ki se trudijo na televiziji uporabiti čim več tujk, ki jim ne poznajo pomena, mi je smešno in patetično hkrati.

Od zaključka srednje šole nisem nikoli več igral športa z žogo. Da mi tega niti ni treba, sem vesel enako kot dejstva, da se mi ni več treba učiti kemije ali risati pri likovnem pouku. V šolskih časih so me proglasili za najobupnejšega nesposobneža, bil sem namreč tako neroden, da večina tega sploh ni mogla verjeti in so mislili, da se delam norca. Gol sem zadel samo enkrat, sicer v vrhunskem slogu, a ponesreči, večinoma pa sem falil tudi prazen gol, in to za dva ali tri metre. Mojega edinega zadetka, igrali smo na prostem, so bili vsi, tudi nasprotna ekipa, veseli bolj kot tistega posranega Ačimovičevega v Ukrajini (POPRAVEK: v Sloveniji za Bežigradom, res pa, da proti Ukrajini. Še en dokaz, da nimam pojma. Hvala za opozorilo.). Objemali smo se kot pravi nogometaši in jaz sem se prepotentno drl, kot da sem odločil svetovno prvenstvo. Takrat sem bil car. Enako dobro sem izpadel samo še takrat, ko sem zaporedoma zadel kakšnih pet ali šest trojk, kar je bil verjetno razredni rekord. Seveda je tudi takrat odločala izključno sreča. Naslov šolskega prvaka v gorskem kolesarstvu? Brezveze! Šteje samo fuzbal!

O nogometni igri nisem imel pojma, nisem pa mogel biti niti golman, ker sem se bal, da mi bo žoga priletela v glavo ali v jajca, kar bi se glede na obupno koordinacijo bržkone tudi zgodilo. Igra me je dolgočasila in v strahu, da mi bo kdo podal – kar bi bil seveda samomor za ekipo – sem ponavadi po igrišču tekal tako, da sem bil čim več časa učinkovito pokrit. To je bilo včasih težko, saj me zaradi nesposobnosti ni nihče upošteval, če sem bil odkrit ali ne, razen morda po nerodnosti. V tretjem ali četrtem letniku pa sem prišel do ugotovitve, da sem v primerjavi z ostalimi preklemansko hiter, predvsem pa neverjetno vzdržljiv. Takrat sem se začel neizmerno zabavati tako, da sem skušal vsakemu, ki je prišel do žoge, le-to čim prej brcniti izpod nog, ne glede na smer, v katero je žoga poletela – vedno pa je šla drugam, kot sem mislil.

Ta moj hobi je za seboj potegnil zanimiv pojav. Ponavadi sta ekipi izbirala najbolj zagrizena osebka in seveda najprej pobrala najboljše. Toda od meseca, ko sem začel na svoj način nagajati – sposoben sem bil pokriti dva hkrati – , sem bil vedno izbran prvi. Vsak si je pač hotel zagotoviti mir, hkrati pa je dosegel, da je nasprotna ekipa izgubljala živce in razpadala od znotraj. Najbolj nesposoben izgubljenec na igrišču je bil namreč sposoben pokvariti čisto vsako akcijo, če se mu je le ljubilo tekati.

Vsi so me preklinjali, moja ekipa zato, ker sem vedno nabil v avt, ponavadi dovolj daleč, da so minile dragocene sekunde do odmora, nasprotna pa zato, ker sem jim pokvaril tako rekoč vsako genialno zamišljeno akcijo. Bil sem uničevalec lepe igre, ki je zaradi mene dobila vse značilnosti slovenske nogometne lige, kjer se žogo nabija toliko časa, da slej ko prej ponesreči prileti v gol.

Potem pa jaz, sovražnik fuzbala, ki gleda na navdušence nad to igro malodane zviška, oseba, ki ne zna našteti dveh igralcev madridskega Reala in nima pojma niti o zvezdnikih Bayerna, Manchestra ali Dinama, dobi nalogo napisat tri strani o nogometnem prvenstvu, ki se ima zgoditi ne vem še kdaj, vem pa, da v Švici in v Avstriji. Tri strani. K sreči imam mušter, od koder bom povzel, ampak od zadeve me odvrača že sama misel na prešvicane fuzbalerje, te nesramne bleferje in primitivne pretepače, ki si celo tekmo jebejo mater ali sestro, potem pa zaključijo z dobro merjeno čelno.

Če mi uspe brez večje neumnosti napisati tudi ta članek, se lahko po mojem brez težav okličem za vsemogočnega bleferja.

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori roll 20. 3. 2008 at 7:58

    Madonca v temle postu vidim malo nadaljevanja prejšnjega kar se tiče samoironije. Aja še nekaj: Milenko je zadel V Ljubljani 🙂

  • Odgovori buba švabe 20. 3. 2008 at 8:10

    Haha, rojen branilec. Lahki bi šel za profesionalnca v slovensko prvo ligo. 😆

  • Odgovori Dr. Jerkyll 20. 3. 2008 at 8:21

    Meni je pa ful zabavno poslušat te “strokovnjake” a’la Gliha. Najbolj zanimivo je, ko določenih “strokovnih” stvari ne zmorejo povedati v Slovenščini ampak v nekakšni jugoslovanščini. Spomnim se npr. Pavlina, ki nikakor ni zmogel izgovoriti “Bukarešta” ampak vedno le “Bukurešt”.

    Ampak največji car tujk je pa brez konkurence Alfred Jermaniš – Švicko, ki je v svoje “ekspertize” vedno vključeval še kakšno politiko itd. Za crknt smešn.

    Cime je pa itak Cime. On je nekaj posebnega in ne sodi v to skupino.

  • Odgovori 1tastar 20. 3. 2008 at 8:27

    Jaz pa ne samo, da ne znam špilati fuzbala, tudi gledati ga nočem. Me srat prime, če bi moral sedeti na ozkem zicu in poslušati brezvezno tuljenje, ne da bi vedel, zakaj tulijo! 😯

  • Odgovori vesna 20. 3. 2008 at 8:35

    😆 si me nasmejal … če rabiš pisat kaj o luškanih fuzbalerjih, kar sporoč! 😛

    @roll: akhm – sicer v svoji karieri mile ni dal samo enega gola, ampak THE zadetek je bil seveda v ukrajini 🙄

  • Odgovori roll 20. 3. 2008 at 8:45

    Ljuba Vesna
    THE zadetek je bil miljon procentno na njegovem matičnem stadionu za bežigradom, saj sem bil skoraj v smeri krivulje leta žoge prisoten na tem veledogodku. Tko da klele se pa ne dam. Res pa je nekaj: zadetek je dosegel PROTI Ukrajini in ne V Ukrajini 🙂

  • Odgovori lumponca 20. 3. 2008 at 8:48

    haha hudo 🙂

    me veseli da tud taki fantje obstajajo k jih kej druzga bolj gane kot fuzbal!

    Drugač mam pa jst tud od vedno probleme z žogo; sam da se znajde v moji bližini mam že zvite prste! Da o travmi iz OŠ, kjer sem vedno ostala zadnje v polju pri “med 2 ognjema” (ker sem se tok bala žoge, da sem se najbolš umikala), potem so se pa vsi drl name, ker nisem nič ujela… sploh ne govorim!

  • Odgovori chef 20. 3. 2008 at 8:56

    @roll: To ni ironija, ker je vse res!

    @Dr Jerkyll: Ja, taki navdušenci s fuzbalom razlagajo skoraj vse družbene pojave 😆

    @vesna: Da lahko ženska za fuzbalerja reče, da je “lušten”, je pa sploh ne verjetno. Luštni so mali psički, mucke ali otroci.
    Kje je bil tisti gol, pa jaz res ne vem, ampak bi si upal staviti, da je bil res v Ukrajini. Sicer je pa vseeno.

  • Odgovori seba 20. 3. 2008 at 9:01

    Gol od Ačimovića je bil 100% za Bežigradom. To je bil un gol skor iz sredine. Fuzbal gledat in igrat je pa itak zakon. Tisti, ki pa o tem nimate pojma pa raj nč govorit čez fuzbal.

  • Odgovori vesna 20. 3. 2008 at 9:04

    😳 za bežigradom it was …. glavno, da se spomnimo, da je bil iz sredine igrišča in v čudovitem loku.. sem bla pred tvjem, pa ne vem zakaj, če je bla tekma v ljubljani 😕

    @chef: ok, pol pa hot, vroči, hudi, seksi… maš point, da so lušni kužki in mucki 😀

  • Odgovori Uroš 20. 3. 2008 at 9:23

    🙂
    Če si sposoben prelaufat 8 km v 90 minutah igre, potem si verjetno še vedno potencial za 1. SLO ligo. Na zahodu je sicer ta meja višje, prek 10 km.
    Sicer bi ti pa pomagal pri članku, jaz bi rade volje pisla kaj o športu, pa mi barabe ne ponudjo zadosti keša, da bi se mi ti izplačalo.

  • Odgovori todi 20. 3. 2008 at 9:32

    Gol si dal na zunanjem igrišču ?

    Če je to travnato igrišče pred Želimeljsko gimnazijo, potem sem jaz dejansko tam preživel dobršen del srednješolskih let. Igrali smo v povprečju po 2 uri dnevno! Na tem igrišču sem dal golov ohoho – nos za gol sem res imel, ampak laufati se mi pa ni dalo preveč. Sem bolj čakal uporabne žoge in spravljal golmane v obup. 🙂

    Kar se pa Miletovga gola tiče, je bil definitivno za Bežigradom, saj sem bil na tej tekmi prisoten, tako kot na praktično vseh domačih tekmah, pa še v tujino se kdaj odpravim spodbujat naše (Amsterdam, Zagreb, Temišvar v Romuniji). Sploh zadnje gostovanje v Temišvarju je bilo zakon, saj so nam Romuni oz. lastniki gostiln non-stop častili runde.

    Ja, Chefe, jaz sem totalen fuzbal frik in bi z veseljem napisal tisti sestavek namesto tebe, če se ne bi zafrkaval s službo in študijem. Ampak bom raje zdajle malo bolj stisnil, da bom poleti lahko užival v Evropskem prvenstvu 🙂

  • Odgovori tomo 20. 3. 2008 at 9:38

    Haha, skorajda, kot da bi mene opisal. Moj poglaviten problem pri igrah z žogo je ta, da ni motivacije za poditi se za eno kuglo. Enostavno se mi ne da, ko se gre pa kaj na čas, na določeni razdalji – potem je pa obratna zgodba. Nikoli nisem razumel zakaj je nogomet tisti pravi moški šport. Kaj je tukaj moškega? Za moje pojme so pravi moški športi tek na smučeh, kolesarstvo, plavanje, atletika,… moč, vzdržljivost, odločnost, individualnost, ne pa neka igra, ki spominja na dva tropa živali med borbo – primitivno.

    Nisem vedel, da si bil šolski prvak v gorskem kolesarstvu. Ali je bil vzpon po vojaški cesti na Lubnik?

  • Odgovori seamus 20. 3. 2008 at 9:44

    Na še en, k nima pojma o igri z žogo. Ponavadi pa sam nism niti na igrišče prišel, sem kar lepo na klopi čakal s še dvema…
    @Tomo – motivacija je izginila, samo ne vem če ni blo prvo to, da je motivacija izginila in si potem iskal izgovore zakaj si slab. Sam sem definitivno imel obdobje (recimo kakšen 4-5 razred OŠ), ko sem hotel igrati košarko.
    Šele potem so prišli moški športi 😉

  • Odgovori chef 20. 3. 2008 at 9:48

    @seba; A če si vseeno drznemo kaj reči, jih bomo fasal?

    @Uroš: V 90 minutah sem po mojem, čez palec, sposoben prelaufat vsaj 15 km, ampak po mojem še več.

    @todi: ni bilo na travnatem, igrali smo čisto pri šoli in res se ne spomnim, če je bilo tisto že zgrajeno, ko si bil ti še na šoli. Jaz sem si vedno želel fuzbal igrat vsaj na večjem travnatem placu, ampak se ostalim lenuhom ni ljubilo.

    @tomo: kot moški šport je po mojem tretiran zaradi tesnejših kontaktov. Naj razume kdor hoče… je pa za rajo definitivno bolj zanimivo kot kakšno kolesarstvo.

    Na Lubniku sem eno leto zmagal v konkurenci nelicenciranih dijakov, naslednje leto me je tam nekdo premagal, tretje leto sem pa že zmagal na Črnem Vrhu absolutno. Dolgočasne dirke, vzponi, in tisto zadnje leto sem tja res prišel samo formalno zmagat, hehe.

  • Odgovori seba 20. 3. 2008 at 10:02

    @Chef: a sem to slučajno rekel? Rekel sem, da ne govorite o nogometu, če še pravil ne poznate. Najbolj smešno je to, da nekateri tako opevajo, kako je to čefurski šport, ko je bila pa slovenija na evropskem prvenstvu, je pa večina slovencev gledala fuzbal. Koliko ljudi je šlo takrat na nizozemsko? Če bi imeli takrat štadion za 20k ljudi, grem stavit, da bi bil premajhen za vse željne ogleda tekem, ki smo jih igrali z velikimi reprezentancami.

  • Odgovori vambomzepokazu 20. 3. 2008 at 10:15

    Lahk bi tudi omenili tisti gol Osterca, ki je bil mišljen kot podaja, padlo pa je v gol. Looool

    Drgač pa kar se žoge tiče sem pa jaz tud motorični debil. Le odbojka mi kr gre. Imam kr odriv in marsikateri pogrne.

    Kot že omenjeno, pa je prispevek baziran na samoironiji. Heh, pa opazil sem da se zadnje čase poslužuješ besede “dovtip”. Kaj to pomeni???

    LP Jernej

  • Odgovori veter14 20. 3. 2008 at 10:27

    V Sloveniji ni niti priblizno tako popularen, kot v nekaterih drzavah po svetu. Sicer je men bil najvecji uzitek igrati na pescenih plazah Indijskega oceana v Malindiju…nogomet je kombinacija vzdrzljivosti, hitrosti in takticnega razmisljanja. Dobra igra ekipe je odvisna od vseh igralcev…ko se igra za zabavo je veliko akcije, katere v vecini invidualnih sportev manjka..V Sloveniji je na tisoce nogometnih klubov. Ogromno lig, turnirjev…v mojem domacem kraju zivi 4500 ljudi in imamo okoli 40 ekip za mali nogomet. Vsako leto poteka nogometna liga. Poleti je okoli 10 nogometnih turnirjev. Vsak vikend se nekaj dogaja. Ne delam razlike med sporti. Prav tako imam rad gorsko kolesarjenje. Je pa izredno malo tekem. To pomeni, da najbrz niste dovolj dobro organizirani. Na tvojo zalost tega z jamranjem ne bos spremenil. Je veliko vec od tega.

  • Odgovori Janez 20. 3. 2008 at 11:36

    Dobro napisano. Mislim, da boš s svojim pogledom nefanatičnega pristaša (mogoče že fanatičnega nepristaša) spisal nekoliko drugačne 3 strani o nogometu. Kje in kdaj pa bo objavljeno? Se pa strinjam, da je težko napisati kaj inteligentnega o tako neinteligentni stvari, kot je nogomet, tako da veliko sreče.

    Kar se tiče moškosti pa si med skupinskimi športi naziv moškega po mojem mnenju precej bolj zasluži rugby. Igralci so 2 metrski, 100 kilski desci, ki jim je največja sramota na svetu, da obležijo na igrišču (razen s polomljenimi nogami).

  • Odgovori ojaoja 20. 3. 2008 at 11:51

    Evo, jaz sem ženska in istotako motorični debil (kot se je poetično izrazil že nekdo pred mano), ki so mu igre z žogo v šoli predstavljale nočno moro. Ampak fuzbal je pa zakon! Tukaj imaš vse: večno bitko med dobrim in zlim, pravila, ki se jih je sicer treba držati, ampak jih pravi geniji znajo tudi malo prikrojiti, nepredvidljive sile, ki vplivajo na potek (sodnike), Kajna in Abla, Davida in Goljata… Skratka, celo človeško zgodovino in mitologijo. Komaj čakam evro in celo sličice že zbiram (kao z otroki, ampak saj se ve :)).

  • Odgovori elohel 20. 3. 2008 at 11:59

    Tkole ti povem, trd si. Za fuzbal rabiš občutek. Ko podaš/strelaš moraš vedet kam in kako bo šla žoga. Ravno zato jaz uživam, ko igram.
    Sem imel sošolca, ki ti je bil očitno dokaj podoben. Dober atlet, odličen šprinter, sam pri igrah z žogo je bil pa podn. Ampak se je navdušu nad fuzbalom – velik je teku in bil ubistvu klasičen branilc ujet v malem nogometu 🙂 No tega najbrž še dojel nisi, ker ne veš kej preveč o fuzbalu in dvomim, da bo ‘vaša sorta’ kdaj hotla stopt v svet nogometa.
    “Da ima nekdo tako bedno življenje, da med svetovnim ali evropskim prvenstvom pozabi na vse ostalo, je prej žalosten pojav, kot pa zanimiv fenomen” – Tole se mi zdi precej žaljivo, pa ne samo do tistih, ki res živijo samo za nogomet v tistem času, ampak vse, ki jih sploh zanima ta šport. Ne vem no, kaj pa je fora gorskega kolesarjenja? Zakaj bi najprej gonil kot živina v klanec, nato pa se spustil dol med drevesi in po skalah? Morda hočeš imeti grde poškodbe in biti invalid itd? Se ne sliši najlepše a ne?
    Pa ne razmišljam tako, samo pokazat ti hočem kako butaste so take izjave, če se gre kdorkoli laika.

    V glavnem, nogomet je tako velika zadeva, da ga ali sprejmeš ali pa totalno ignoriraš.

  • Odgovori chef 20. 3. 2008 at 12:04

    @seba: Takrat so res vsi gledali fuzbal, ampak danes ga pa samo še ljubitelji, čeprav jih je veliko. Govoriti o nogometu kot nacionalnem športu je pa naravnost smešno. Sicer je pa smešen in od žurnalistov sproduciran tudi izraz “nacionalni šport”.

    @vambomžepokazu: dovtip je šaljiva domislica.

    @veter14: Gorsko kolo stane od 500 evrov naprej, če hočeš dobro od 1500 naprej, za pravo zabavo pa je še dražje. Par vrhunskih superg + žoga verjetno ne presegajo 200 evrov.
    Poleg tega me ljudje non stop gnjavijo, kako, vraga, se mi le ljubi preganjat okrog s kolesom in da oni pa tega že ne bi počeli, ker je pretežko.
    To je torej odgovor. Gorsko kolo si lahko privošči malokdo, poleg tega je pa večina lenuhov.

    @Janez: revija Avto-Dom, prvi teden v aprilu.

    @ojaoja: ojoj ojoj 🙂

    @elohel: meni se zdi katastrofa, da med prvenstvi menda propadajo zakoni. Žaljiv pa nisem hotel biti. Da so fuzbalerski navdušenci, ne, fanatiki, čustveno kot otroci, je pa tudi jasno. Jokati zaradi poraza? Give me a brake! Katančeve solze? Za krepnit smešno! In to naj bi bil moški šport…

  • Odgovori seba 20. 3. 2008 at 12:55

    @Chef: zakoni verjetno propadajo ja, ampak zihr ne zarad fuzbala in evropskih prvenstev. Pač, če si z nekom in če te ta oseba pozna, bo tudi razumel/a, da si pač rad ogledaš nogomet (seveda v družbi), pa tudi kakšen drugi šport.

    @ojaoja: bravo, tud jaz in sinček že zbirava sličice, hehe

    @elohel: lepo povedano, za nogomet je potrebno imeti občutek in malo talenta. Tudi jaz sem imel sošolce, ki niso imeli pojma o fuzbalu. Zadaj so se z golmanom pogovarjal samo, da je tista ura telovadbe pač minila.

  • Odgovori Deklina 20. 3. 2008 at 13:44

    Kaj pa, če bi samo tale sestavk mal podalšu, pa ga lahko objaviš? 😀 bi blo vsekakor drugač kot obični tralala o fuzbalu. 😉

  • Odgovori veter14 20. 3. 2008 at 14:02

    @chef…od tebe samo kup neumnosti in nic drugega…se bos moral se veliko nauciti…dobri copati pridejo vsaj med 50-100 eurov in jih porabis vsaj 5 parov/leto. Naslednji strosek je najem dvorane, prijavnine za turnirje…stroski potovanja okoli po Sloveniji in veckrat tud kam v tujino…da ne govorim, koliko casa moras porabiti za trening, ce hoces biti res dober. Od prve tekme do zmage na turnirju je potrebno odigrati kar nekaj tekem. Ce hoces bit dober recimo v malem nogometu moras bit vrhunsko pripravljen. Ne podcenjujem gorskega kolesarjenja, super sport…sm ne mi pisat o stvareh katerih pojma nimas. Mislim ej, nimam besed za ta zmazek tukaj. Nekateri delajo ze pri sportu bedaste razlike. Vsak sport je dober in rad vidim, ce smo Slovenci dobri povsod.

  • Odgovori Blazz 20. 3. 2008 at 14:29

    Ma stari, fuzbal je zakon!

    jaz sem ponavadi tisti najboljši ali vsaj najbolj zagrizen ki izbira ekipo 🙂

    hehe

    In ja, veter ma kar prav veš. Tut fuzbal če ga fejst treniraš ni lih pocen. Dobri čevlji so draaaagiii…

  • Odgovori Tomo 20. 3. 2008 at 15:11

    @seamus: deloma imaš prav, motivacije že od začetka ni bilo. Deloma pa zato, ker če sem se kdaj že motiviral, sem med telovadbo v OŠ in v gimnaziji dajal koše in zabil kakšen gol. “Problem” je v tem, da me tovrstni športi oz. bolje rečeno igre, ne zanimajo.

    @Chef: se pravi, da sva bila prvo leto v isti dirki. Jaz sem pogorel pri gostilni Nace, takrat se je Mali Šolar z dvema Savčanoma naprej odpeljal in na koncu zmagal. Ja, beden vzpon, tako kot skoraj vsak 🙂 So pa z Lubnika v Loko super spusti, malce bolj na hardcore.

  • Odgovori saily 20. 3. 2008 at 15:12

    car si 🙂 tud jest imam isto nesrečo s športi z žogo, razen no, odbojka mi še kar gre 🙂

    o košarki in nogometu ne bi, falim 5 do 10m… če ne še več… koš zadet, oz. dat gol je čudež.. aja pa če so me vzel za golmana huh sem ponavad, ko je žoga letela prot meni zbežala iz gola, oz. se skrila v kot 😀

    sem pa odlična pri hokeju, ki ga igram na način golf, tako da reveži okoli mene ponavadi odidejo domov z modrimi nogami 😀 👿

  • Odgovori Nitro 20. 3. 2008 at 15:13

    Glede na to, da te nogomet pusti hladnega oz. te celo odbija, ne vem zakaj si se počutil kot car, ko ti je uspelo dati gol. Takrat nogomat očitno, za nekaj ternutkov, ni bil najbolj brezvezna igra.

  • Odgovori Nitro 20. 3. 2008 at 15:14

    Glede na to, da te nogomet pusti hladnega oz. te celo odbija, ne vem zakaj si se počutil kot car, ko ti je uspelo dati gol. Takrat nogomet očitno, za nekaj ternutkov, ni bil najbolj brezvezna igra.

  • Odgovori chef 20. 3. 2008 at 15:25

    Važno da sem z nedolžnim prispevkom užalil navdušence, ki mi zdaj dokazujejo, da je fuzbal dražji šport od MTBja ali smučanja 😆

    Umirite se, fantje, nikomur nič nočem! Če ne razumete šaljivega prispevka, skozi katerega pač razlagam moje nerazumevanje in nezainteresiranost za fuzbal, potem vam pač ni pomoči.

    Pametovat, naj bom tiho, če nimam pojma, je pa enako brezveze kot če bi vam rekel, da ne berite, če vam ni všeč.

    @Tomo: vzpon na Črnem Vrhu je bil vsak MALO bolj MTB, ker vsaj ni bilo asfalta, hehe. Menda pa mulci zdaj dirkajo v Vnanjih Goricah.

    @saily: Neverjetno, je, da sem hokej (ne na drsalkah, seveda), precej dobro igral tudi jaz!

    @Nitro: Matr si zadel, pa ti moraš biti psiholog!

  • Odgovori fittipaldi 20. 3. 2008 at 16:37

    Kaj sva bila sošolca? 😆

    Podprem točko ne maram se pogovarjati o fuzbalu. Čeprav ga gledam zelo pogosto (lažem, spremljam samo še eno ekipo in še to, če se mi ne križa z opravki), se debata vedno razvije v tip Čuj, kaj misliš, kdo bo zmagal, kdo je boljši, kar je v mojih očeh povsem ekvivalentno napovedi loterije in tako brezveze.

  • Odgovori Nastja 20. 3. 2008 at 17:36

    Ah Matej te popolnoma razumem!

    Tudi jaz sem popolnoma nezainteresirana za nogomet. Babica pa vedno reče – kaki butli, za eno žogo skoz laufajno namesto da bi vsak svojo vzel 😉 Stara in zguljena “šala” ampak še vedno prisrčna.

    Še košarko imam raje (čeprav če jo igram imam potem čisto oguljene blazinice heheh) nogomet … tu pa če sem že mogla sem na golu stala 🙂

    Pa košarko je bolj zanimivo gledat npr. po TV … se mi zdi da se vsaj nekaj dogaja 😉 Pri fuzbalu pa čakaš in čakaš na gol in vprašanje če sploh je kakšen 😉

    Na zimskih OI pa rada curling gledam hahaha

  • Odgovori Blazz 20. 3. 2008 at 18:14

    Ej, pa saj ni nihče tega rekel!

    Sej te razumem, jaz pač nekako isto gojim do biciklov – jih ne maram.

    In nisem rekel da je dražji, rekel sem da ni prav poceni 😉

  • Odgovori arabella 20. 3. 2008 at 18:38

    Jao, jao…ma, sej bom raj kr tih…

  • Odgovori canadian 20. 3. 2008 at 23:07

    Se podpišem pod objavo 😀

    Sploh mi pa ni jasno, zakaj je vedno bilo treba igrat fuzbal pri telovadbi? Pa tolk je zanimivejših športov. Vedno samo fuzbal levo in desno, namesto da bi kdaj kako košarko udarl, al pa hokej na travi in podobne zadeve. Vsaj popestritev dolgočasnih let telovadbe bi bla.

  • Odgovori chef 20. 3. 2008 at 23:12

    @fittipaldi: S fuzbalom je podobno kot s politiko… vsi vse vedo!

    @Blazz: Saj ni nate letelo 😉 Jasno, biciklov nihče ne mara, ker to je jebeni šport, matranje. To seveda popolnoma razumem, ampak vprašanj “kako se ti da?” pa ne prebavljam več.

    @arabella: Je še nekdo narobe razumel?

    @canadian: Naš profesor je bil pa kar uvideven in me je marsikdaj spustil laufat ali na fitnes. Bržkone sem imel malo protekcije, ker je vedel, da nisem lenuh, le za žogo odvratno nesposoben 🙂

  • Odgovori sakir 20. 3. 2008 at 23:44

    fuzbal je dolgcajt.
    fuzbalerji so pozerčki in gejčki. sam bekama poglej.

    enkrat dobu v roke, kaj počne fuzbaler na igrišču med igro. pozira 85 procentov igre, teče 10 procentov in skuša igrat 5 procentov. vrjetn je slovenska statistika še huj.
    edina uporabna stvar je, da se da upecat kerokol bejbo u cajtu kakega prvenstva, ker tipoti gledajo fuzbal u barih s frendi. pade vsaka.

  • Odgovori don barkL 21. 3. 2008 at 0:14

    eh chef, kako se ti da? 😀 Sem se pa našel v tistem odstavku, kjer opisuješ mojstra, ki je prestregel protinapade in pokrival celo igrišče. Fuzbal ni lih vrlina, gole sem dajal tako nekako ne prav pogosto pa vendar na vsake čase enega ali dva, a tekel… tekel pa sem!

  • Odgovori kolinago 21. 3. 2008 at 7:15

    Zanimivo, v temle opisu se najdem tudi sam, namreč kot štor za športe z žogo,…no razen hokeja lahko rečem, čeprav tam ni žoge.

    Kolesarji so “večinoma”, seveda ne vsi, sploh štorasti, da ne rečem motorični debili. Obstaja celo kolesarski met na koš, ne znam opisat, ampak če kolesar vrže na koš se to takoj vidi.

    Trdim pa da je lahko tudi za takšnega ki ga fucbal niti slučajno ne zanima ogled tekme veledogodek. Recimo če je poleg tebe še ca. 90.000 navijačev. Neprecenljivo!

    Ko je blo v madridu kolesarsko svetovno prvenstvo so bli nogometaši Reala v istem hotelu kot kolesarji in zanimivo, še kolesarji za katere bi reku da so zvezde so se obračali za njmi kao “ej as vidu beckama?” mislim da mi ni treba napisat kdo je bil večja zvezda, pa čeprav so bli nogometaši domačini.

  • Odgovori arabella 21. 3. 2008 at 8:29

    Nism narobe razumela…

  • Odgovori seba 21. 3. 2008 at 9:54

    Ma itak. Kok kolesarjev pa folk pozna? Hm, men najbolj znan je Armstrong, od naših pa Brajkovič (mislim, da se tako piše)medtem, ko vsak pozna Beckhama, Ronaldota, Ronaldinhota, heh pa tud Ačimoviča, da Zahota ne omenjam, če grem še do naših.
    Taktika in atraktivne poteze pa naredijo fuzbal najbolj pomembno postransko stvar na svetu, ki ji ni para.

  • Odgovori chef 21. 3. 2008 at 10:05

    V debato o priljubljenosti športov se pa res ne mislim zapletat, kot tudi ne v debato o inteligentnosti nogometašev. Jasno je, da so nogometaši bolj znani od kolesarjev, pa kaj potem? Športov ne rangiram jaz, ampak osebki, ki pišejo take neumnosti. Jaz sem podal lastno videnje nogometa in noben fudbalerski fan mi ne bo govoril kaj smem in česa ne smem pisat in to samo zato, ker je iz ne vem katerega razloga užaljen.

    Glede inteligentnosti… nekateri so res na nivoju opic, drugi so pa pametni, tako kot je povsod.

  • Odgovori Mitko 21. 3. 2008 at 12:43

    Chef, z lepim se hvališ, ni kaj. Po svoje pa razumem tvoje frustracije, a se bojim, da ti je po tem prispevku ni dosti lažje.

    Fuzbal nikoli ni bil samo igra z žogo, ampak tudi način socializacije ali/in (samo)potrjevanja. Tisti, ki niso bili kaj prida pri fuzbalu, so bili tudi sicer obrobneži. Vsaj pri nas je bilo tako in to smo razumeli že takrat… Šele potem s puberteto so prišle punce in muska. Je bilo pri tebi morda drugače?

    Blazz, že s svojimi komentarji si pritegnil mojo pozornost; všeč mi je, da pri vsaki stvari pozitivno poantiraš. Zdaj, ko vem, da si privilegiranec, ki “izbra ekipo” (tako kot jaz, hehe), pa te sploh štejem za Carja blog scene!Svaka čast.

  • Odgovori chef 21. 3. 2008 at 18:42

    Nikoli nisem bil obrobnež, ampak vedno med tahudimi facami. Iz moje nesposobnosti sem znal narediti štos in nisem bil nikoli frustriran, ker sem bil na drugih področjih uspešen in mi je bilo za to sranje malo mar.

  • Odgovori simonarebolj 23. 3. 2008 at 14:51

    Mislim … prvi tekst na temo nogometa, ki sem ga prebrala od začetka do konca z užitkom. Pa še zanimiv nauk “Kako poražen preživeti?” se skriva v njem … Komplimenti!

  • Odgovori Kodrov 24. 3. 2008 at 17:55

    “Da ima nekdo tako bedno življenje, da med svetovnim ali evropskim prvenstvom pozabi na vse ostalo, je prej žalosten pojav” … o teb bi pa lahko dejali, da ima nekdo tako bedno življenje, da bere vse bloge na SiOLu in povsod posta … če tudi se na stvar ne spozna … itd itd …

  • Odgovori chef 24. 3. 2008 at 18:10

    @simona: Hehe, lahko bi tudi tako rekla 🙂 Tudi šibke točke lahko spremenimo v močne!

    @Kodrov: Jaz ne pozabim na vse ostalo. Bloganje pride na vrsto šele ko imam čas. K sreči dobim za pisanje še honorar.

  • Odgovori Biba 25. 3. 2008 at 9:22

    No ja, Chef, o tem zadnjem stavku bi se dalo diskutirat…

  • Odgovori Luka 30. 3. 2008 at 14:45

    ja meni tudi ,… meni grejo full na zivce taki sporti ,.. z nogometom sem totalno skregan ,.. in z vsemi podobnimi ,.. fitness rox !

  • Odgovori neža 4. 5. 2008 at 19:01

    oj kako gre a gdo trenira kak šport? jaz ga ne! mogoče gagdaj bom al pa tud ne.nogomet mi je zanimiv ker igra moj bratranec Daniel igra nogomettud ga gdaj v šoli igramo z sošolci in sošolkami. To je vse ker nevem kaj naj še rečem.ADIJO LEP POZDRAV ŽELI NEŽA

  • Odgovori domovoj 4. 5. 2008 at 19:20

    Jaz imam sicer raje individualne športe (namizni tenis, tenis), ampak tudi dober fuzbal rad pogledam. Hvalabogu za Šport-tv, danes sem gledal Milan-Inter, Liverpool-M. City, zdaj po večerji pa se grem zleknit na kavč in gledat Barcelona-Valencia. Patetično? Nič bolj kot celodnevno nabijanje po tipkovnici. 😛

  • Odgovori Urška Sonček 4. 1. 2011 at 15:24

    Kot si napisal v prispevku “Pri denarju se neha tudi nogometna pravljica” tudi jaz mislim, da je ta prispevek en tvojih najbolj duhovitih (moje skromno mnenje, čeprav nisem prebrala celotnega bloga). 😀

  • Komentiraj