Gosposvetsko polje

Vsak Slovenec bi moral vsaj enkrat na ekskurzijo na Gosposvetsko polje. V srednji šoli sem se ji nekako izmuznil, a po mojem nisem prav veliko zamudil. Mularija od šolskih ekskurzij ne odnese ničesar, razen občasno kakšnega dijaka na pumpanje želodca, kar seveda ni bistvo ekskurzij. Bistvo je, da se ga napiješ v mejah normale. Mislim, da so sošolke in sošolci bolj malo popivali, je pa seveda vprašanje, če so tudi kaj odnesli. Jaz sem izlet samoiniciativno in k sreči na službene stroške nadoknadil lansko jesen. Priporočam, da si vzamete vsaj dva dni časa.

Gosposvetsko polje z okolico je bilo seveda naseljeno že precej pred Slovani. Noriki so imeli svoje glavno mesto Noreo pod Štalensko goro, kjer je zdaj arheološki muzej, odprt le poleti. Nekaj časa so paktirali z Rimljani, ki pa v visoko ležeči Norei niso vzdržali prav dolgo in so šli raje nazaj na ravnino. Svojo prestolnico Virunum so postavili v bližini današnje vasi Gosposvetsko Polje. Ko so prišli Slovani, so izkopali vrh antičnega stebra in ob njem ustoličili kneza. Karantanski sistem volitev je bil očetom ameriškega naroda menda vzor pri pisanju ustave. Kasneje so Karantanijo vključili v frankovsko državo, kar je kasneje izzvalo neuspešen slovenski upor. Pravzaprav ne vem kaj so si mislili, verjetno, da poskusiti ni greh. Knežji kamen je pod Krnskim gradom stal še do 19. stoletja, od takrat pa ga avstrijski Korošci skrivajo na različnih mestih.

Cerkev na Krnskem Gradu naj bi zgradili že v 7. stoletju. Današnja gotska podoba ima bolj malo zveze z nekdanjo trdnjavo, ki je danes ni več, ostal je samo nizek zid krog britofa. Ko se po strmi poti med postajami križevega pota vzpneš na vrh in izpred stare cerkve pogledaš na prostrano polje, tja, kjer se je za Slovence vse začelo, kjer smo bili šefi že 1300 let nazaj, te prevzame poseben občutek. In zaradi tega občutja se bom še vrnil.1 Mogoče z biciklom.

Naprej, na Gospo Sveto. Prvo cerkev je na hribčku postavil škof, sv. Modest, ki se je potem lotil širjenja krščanske vere proti jugu. Menda je prišel tudi v Ljubljano in menda je v ljubljanski stolnici nek njegov kip ali slika. Pokopan je v cerkvi na Gospej Sveti, kjer so staro cerkev postavili že nekje pred letom 800.

Notranjost je bogata. Ko sem bil tam prvič novembra, je bil osrednji oltar še ves bleščeč, zdaj je zakrit, verjetno ga restavrirajo ali čistijo. Stropna freska osrednje ladje prikazuje Kristusov rodovnik od Adama naprej. Na freski levo od oltarja pa Kristus rešuje utapljajočega se Petra, ki je naslikan v podobi Lenina. Največja svetinja pa se skriva v levi stranski ladji – v otroškem rimskem sarkofagu so posmrtni ostanki sv. Modesta.

Samo streljaj od Gospe Svete je Vojvodski prestol, kjer so zaključevali obred ustoličevanja koroških vojvod, ki se je na tradicionalen karantanski način še do 15. stoletja začenjal na knežjem kamnu pod Krnskim Gradom. To tradicijo so opustili šele v začetku 18. stoletja in takrat je Karantanija dokončno umrla tudi simbolno.

Gospa Sveta je vas. Malo z glavne ceste vodi ob štali ozka cestica do kapele, ki stoji na mestu nekdanjega Virunuma. Ostanki so dobro vidni na bistveno mlajši kapelici, ki je z vseh strani okrašena z antičnimi spomeniki. Relief s podobo rimske družine je tudi v zidu oštarije v Gospej Sveti. A še bolj zanimivo je pod Štalensko goro, ki je oblegana kot pri nas recimo Šmarna gora, samo da do vrha vodi boljša cesta. Pod Štalensko goro je arheološko najdišče, ki mu nekateri neskromno pravijo kar Koroški Pompeji –Norea, noriška prestolnica, kjer so v kratkem času, kolikor so v hribih vzdržali, svoj pečat pustili tudi Rimljani. Novembra je bil muzej na prostem žal zaprt, poskusite maja!

Marsidko že ve, da sem obseden z gradovi. Ugotavljam, da praktično ni izleta, kamorkoli že grem v Sloveniji ali v našem zamejstvu, da ne bi obiskal vsaj enega gradu. Mislim, da je bilo nazadnje ob Kolpi. Potem je bila Sevnica, Grad na Goričkem, pa Predjama, Logatec, Hošperk in Rauberjev stolp, januarja sem se klatil po Rifniku nad Šentjurjem, v Šmarjah pri Jelšah, v Podčetrku in Olimju, februarja v gradu Miramar, marca po Škofji Loki, kjer jih je cel kup, pred kratkim pa po Ljubljanskem barju, kjer se hvalimo z zaporom na Igu in Tehniškim muzejem v Bistri. Z naskokom najbolj impozanten pa je grad Ostrovica. Stoji na severnem robu Gosposvetskega polja, na vrhu 170 metrov visoke skale, tako da se ga vidi že od daleč. Stal naj bi že v 9. stoletju, kasneje so ga imeli v lasti Ostrovrharji. Zgodb je o tem gradu malo morje.

Ampak, jebenti, vedno se najde še večji frajer!

Na Ostrovico greste lahko z dvigalom, ampak bolje je iti peš. Tako bolje razumeš, zakaj je bila ta trdnjava res težko osvojljiva. Ne samo, da stoji visoko, na vrh vodi zavita pot, zavarovana s 14 vrati. Če bi sovražnik uspel vdreti skozi ena vrata, bi se znašel v ozkem prehodu med dvema zidovoma in postal lahka tarča. In če bi uspel vdret še skozi druga vrata, bi ga čakalo še ducat preprek.

Če bi radi izvedeli več, se naročite na revijo Avto-Dom, kjer pišem bistveno bolj obširno, čeprav še zdaj nisem čisto prepričan, ali to sploh koga zanima.

  1. Opomba: Tekst je zaradu pomanjkanja časa, idej in lenobe nastajal več kot dva meseca. Vmes sva bila gor dejansko še enkrat, tokrat z novo službeno ljubico, Sonyjevo Alpho 700 s Sigminim objektivom 10-20 mm. []
Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori sk 18. 3. 2009 at 8:49

    pri nas je bil to enodnevni srednješolski izlet, tako da alkohola ni bilo kaj dosti in je v glavi poleg čudodvitih spominov ostalo tudi večina omenjenih podatkov…

  • Odgovori šparovček 18. 3. 2009 at 9:25

    Avto maš pa carski!

  • Odgovori skrivnostnez 18. 3. 2009 at 9:51

    jesensko vzdušje

  • Odgovori šuši 18. 3. 2009 at 9:57

    zelo zanimivo. Bom kupila revijo 😉 sicer pa sem navdušena tudi nad nekaterimi jezikovnimi rešitvami (zadnje čase berem same dolgočasne stvari) 😉

  • Odgovori Pris 18. 3. 2009 at 10:05

    Hm, pa si prepričan, da lahko kar takole enačiš Karantance in Slovence? 😉

    Sicer pa odlična reportaža! 🙂

  • Odgovori kekec 18. 3. 2009 at 10:14

    Lepi kraji, zanimiv potopis. Mogoče bi predlagal še skok do Djekš (nemško Diex), najbolj severne slovenske vasi in krajev okoli Velikovca (Völkermarkt), ampak ne bom, ker slovenci tam nismo najbolj zaželeni. V Diexu je cilj kolesarske dirke, in enkrat ko je blo na cilju jasno da med prvih pet ni avstrijca so nas gladko spodili domov, namesto podelitve nagrad pa smo dobili brco v rit in nekaj psovk, seveda na štartu smo bili dobrodošli, da je bla dirka bolj zanimiva, na cilju pa so nam rekli da slovenci na avstrijskih dirkah nimamo kaj iskat). In to večinoma tisti avtrijci, ki je sram da razumejo slovensko. To je blo recimo ene 12 let nazaj. Lani (LETA 2008!!!) ko sem bil zopet v teh krajih in sem po nemško vprašal za pot sem v odgovor dobil “Ich spreche kein jugoslovenisch”. Najbrž spet od avstrijca, katerega starši verjetno govorijo slovensko.

  • Odgovori Ayumi 18. 3. 2009 at 14:54

    Moram priznati, da ti je slika sarkofaga zelo lepo uspela!

    Da, še se najde folk, ki ga zanima zgodovina naroda, t.j., zgodovina pred osamosvojitvijo…

  • Odgovori buba švabe 18. 3. 2009 at 18:15

    No, to pa človek zanimive stvari zve, če bloge bere. To, da so naši kraji strašno lepi, to, da si bil v Sevnici (a ne, da je naš grad zdej ornk nobel uštiman?), pa da maš sedemstotico in 10-20. Hudo. Fovš. 🙂

  • Odgovori ImeNiPomembno 18. 3. 2009 at 19:21

    Zanimiv zapis. Pokomentirala bi le ta stavek: “Pokopan je pa v cerkvi na Gospej Sveti…”. Bi bilo pravilno na Gospe Sveti 😉

  • Odgovori chef 18. 3. 2009 at 20:02

    @šuši: A se delaš norca al sem boljši kot se si mislil 😆

    @Pris: Govorili so slovensko. Sicer pa nisem eden od infantilnih kretenov s pobritimi glavami (čeprav imam kdaj tudi pobrito glavo).

    @kekec: Ja, poznam take idiote.

    @buba: Grad je res hudo ornk. Sedemstotica in 10-20 sta pa službeni must have. Zdaj iščem načine, kako bi si zadevo prisvojil 4 ever 😆

    @imenipomembno: Hvala!

  • Odgovori todi 18. 3. 2009 at 20:50

    hude fotke…

  • Odgovori bole 18. 3. 2009 at 21:12

    Chef, predvidevam, da si tisto o prihodu Slovanov pobral iz šole, se motim?

  • Odgovori pijanec 19. 3. 2009 at 1:36

    @kekec: ti ljudje, ki jih ti opisuješ, so tudi hkrati glavni volilci Haiderja in njemu podobnih.

  • Odgovori kv_mozart 19. 3. 2009 at 4:31

    “Apak vedno se najde še večji frajer!” Tale je pa res super slika in besedilo: čestitam.

  • Odgovori Alex van der Volk 19. 3. 2009 at 10:16

    Zadnji stavek: Misli si…

  • Odgovori fetalij 21. 3. 2009 at 10:37

    e chefe jebi se, zaradi tebe hočem včasih še malo dlje od ljubljane 😆

  • Odgovori chef 22. 3. 2009 at 14:39

    @fetalij: Te bnom kdaj vzel s seboj. Itak nama je vseeno, kaj si mislijo o naju 😆

  • Komentiraj