Grad v Gradcu

Žuranje z izvoljenko svojega srca je kar zdrava izkušnja. V družbi prijateljev bi se ga verjetno nedostojno nalezel, pozabil bi spiti liter vode in dopoldne bi se blazno čudil neznanemu okolju. Tako pa mi je bilo zjutraj po dveh kozarcih vode celo žal, da v nisem vplačal še hotelskega zajtrka, dasiravno je hvalisava fotografija v dvigalu nakazovala, da imajo v bifeju manj ponudbe kot domači hladilnik, ko se vrnem z dopusta. Glockenspiel se še ni prvič oglasil, ko sva že kolovratila po mestnih ulicah.

01_Gradec_DSC_2889

02_Gradec_DSC_2799Načrt, da bi se na grajski grič vzpela po najkrajši poti s Schlossbergplatza, sva iz očitnega razloga opustila. 260 stopnic je po kratki noči približno 260 preveč, zato sva izbrala vzpenjačo. Šele kasneje sem izvedel, da je dvigalo ne samo hitrejša, ampak tudi bistveno cenejša možnost. Zaradi tistih dveh evrov bi se grizel še zdaj, če ne bi pravkar ugotovil, da so mi v oštariji na vrhu pozabili zaračunati kavi.

Že prejšnji večer sva ugotovila, da je Gradec precej nelepo mesto, ne sicer bolj nelepo kot najlepše mesto na svetu, ampak ko si high, se svet zdi lepši. In tudi je. Lisica sicer pravi, da ji Kunsthaus ni všeč. Meni je všeč ravno zaradi tega, ker je grd.

03_Gradec_DSC_2841

Vodnjak naj bi bil nekaj posebnega zato, ker je globok, zvonik pa zaradi 5-tonskega zvona.

04_Gradec_DSC_281505_Gradec_DSC_2804

Leva so postavili v čast majorju Franzu Xaverju Freiherru von Hackerju, ki je s peščico vojščakov nekaj mesecev branil trdnjavo pred Napoleonovo vojsko, a navsezadnje so se morali predati. Francozi so takrat porušili obzidje.

06_Gradec_DSC_2819

Tukaj se da na kar prijeten način zabiti uro ali dve.

07_Gradec_DSC_2807

Med ženskami je glavni hit beli špricer z različnimi dodatki, na primer s kardamomom, kumaricami ali jagodami, ta je bil, se mi zdi, da z borovnicami ali z višnjami. Jaz sem raje ostal pri pivu.

12593505_734525700016079_5994528889687871040_o

V Evropi so bili nekaj časa blazno navdušeni nad Kitajsko in takrat so postavili Kitajski paviljon.

08_Gradec_DSC_2838

Za 6 metrov debelimi zidovi te utrdbe je bil nekoč zapor, na vrhu pa štirje topovi, s katerimi so opozarjali na požare.

09_Gradec_DSC_2847

Razgled proti katedrali čez graške viseče vrtove, kot pravijo Herbersteingartnu. Punci nista bili z nama.

10_Gradec_DSC_2856

Znano je da je minutnik na uri graškega urnega stolpa krajši od urnika, če vam bo kdo zagotavljal, da je to edina takšna ura na svetu, pa mu tega ne verjemite, to namreč velja za vsaj še dve uri. Za eno sem pozabil, kje je, druga pa je na utrdbi v Novem Sadu. Tam je urnik daljši zato, da so ga splavarji na Savi lažje videli že od daleč, v Gradcu pa zato, ker ura najprej sploh ni imela minutnika, urnik pa je bil tako dolg, da naknadno nameščeni minutnik ne bi mogel biti še daljši.

11_Gradec_DSC_2863

Spustila sva se po štengah. Ker se spodobi.

12_Gradec_DSC_2880

Glede na to, da ima človek v mestu, ki svoje ime dolguje Slovanom, občutek, da se na ulicah sprehaja več priseljencev kot avtohotonih prebivalcev, je bila logična tudi izbira gostilne. Mislil sem, da bo Saraj luknja, urejena po bližnjevzhodnih standardih, a se je izkazal za izvrstno restavracijo s tako brutalno dobro perzijsko in turško hrano, da bom šel tja tudi naslednjič, res pa je, da bo imel s seboj gotovino, ker plačevanje s kartico traja malo predolgo, potem je treba pa še okoli vogala do bankomata.

Prejšnja objava Naslednja objava

10 komentarjev

  • Odgovori Seamus 3. 2. 2016 at 18:48

    Kardamon, kardamonom. Odlična začimba. enkrat jo moram poskusiti šev kavi, samo ne vem koliko ga je potrebno dodati.

  • Odgovori Andrej 3. 2. 2016 at 20:44

    kardamon v mlečnih jedeh z orehi ali lešniki zmaga, mogoče še mal medu.
    Drugače je pa tudi del sestavine “masala” čajev.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 2. 2016 at 20:49

    Približno 100-odstotno prepričan sem, da se reče kardamom.

  • Odgovori Seamus 4. 2. 2016 at 7:55

    Ja, in še prav imaš.

  • Odgovori Anonimno 4. 2. 2016 at 10:10

    Ta približno 100% trditev me je spomnila na izjavo ribiča na Tv ( dolgo nazaj), ki je kazal veliko ribo in povedal, da meri približno 234cm in pol. 🙂

  • Odgovori Izabela 4. 2. 2016 at 10:11

    Nisem mislila bit anonimna, samo prsti so prehitri.

  • Odgovori Matej Zalar 4. 2. 2016 at 19:34

    Ja, to so pa ribiške! Verjetno ni bila daljša od 150 cm.

  • Odgovori Tilen 4. 2. 2016 at 23:33

    100%!
    Splavarji na Savi so pa morali imeti preklemansko dober vid, da so videli uro na trdnjavi nad Novim Sadom. :p
    (Oprosti za zlobo, ni osebno, je pa lušno)

  • Odgovori Rado 5. 2. 2016 at 9:07

    “Žuranje z izvoljenko svojega srca je kar zdrava izkušnja.”
    Ne štekam!? A Chef ni več samec?
    He, he, zdaj pa ne bo več mogel biti Chef!

    – A so še na bergislu avtomati s hrano za veveričke? In še pridejo veveričke čisto k nogam pobirat semena?

  • Odgovori Matej Zalar 5. 2. 2016 at 9:35

    @Tilen: In glede na to, da so bili splavarji več pijani kot trezni … vsaj za tiste iz Savinjske doline naj bi tako veljalo.

    @Rado: Premalo bereš! Po nesreči sem šel k maši in stvar je delovala. Videla nisva niti ene veverice, od avtomatov pa samo tistega, ki za evro splošči kovanec za 5 centov.

  • Komentiraj