Grenka država

Sladkan napitek kupim le nekajkrat letno, če se slučajno tresem od izčrpanosti ali možganske izmozganosti, sicer pa – razen vode in nesladkanega čaja – najraje pijem pivo. Ne samo, da mi prija, ampak verjamem, da je bolj zdravo od jabolčnega soka. Tretji razlog je cena. Z domačo hmeljno brozgo se kljub plačilu trošarine na alkohol odžejaš za pol cene, ki bi jo odštel za jabolčni sok, ob upoštevanju navitih cen piva iz tujine pa je cena decilitra napitka približno enaka, a užitek je neprimerljiv.

Kot kaže, pa bodo cene sladkanim pijačam še narasle, kar pomeni, da se bo še bolj splačalo piti pivo ali bevando, in to v državi alkoholizma. Seveda je res, da se ta država sooča tudi s težavo debelosti, še posebej med mladino. Toda največja težava države je v tem, da se s težavami ni sposobna soočati na ustrezen način, torej s pametjo in morda tudi po vzoru uspešnejših držav, ampak se rešitve praviloma išče v davščinah.

V nekih drugih časih so ljudje plačevali desetino, a zmotno je prepričanje, da je bil to edini davek. Pohotna gospoda je med drugim pobirala dajatev na poroko in če kmetica nedolžnosti ni izgubila v kašči, jo je za grajskim obzidjem. Tudi sicer so bili zemljiški gospodje menda precej iznajdljivi in če je na primer zmanjkalo denarja za obnovo graščine, so po hitrem postopku uvedli nov davek na kakšno popolno neverjetnost. Vas to na kaj spominja? Kmetje so se takrat še upirali in sem ter tja je kakšni skupini uspelo priti celo do cesarskega dvora. Danes, tako se zdi, se upirajo samo še delavski sindikati, čeprav je v Sloveniji cela vrsta ljudi, ki imajo še precej večje težave od za nedoločen čas zaposlenih delavcev s plačanim dopustom, plačano bolniško odsotnostjo, plačanim porodniškim dopustom, regresom in dodatkom na delo z računalnikom, denimo.

Domišljija oblasti tudi danes ne pozna meja. Tako bo vlada s pomočjo podaljška v parlamentu sprejela nekaj tako bizarnega, kot je davek na sladkane pijače. Ideja seveda ni zrasla na zeljniku slovenske politike. Na Danskem so že pred časom obdavčili mastno hrano, kar je glede na nekatere sodobne smernice zdrave prehrane še posebej trapasto, a so ga v kratkem ukinili, saj je učinkoval le kratkoročno (v težavah se je znašla industrija), potem pa so se ljudje na višje cene počasi privadili.

Če lahko trošarino na alkohol ali tobak razumem, saj sta škodljiva sama po sebi, pa je naravnost noro obdavčevati snovi, ki so v različnih oblikah prisotne v skoraj vsaki konzervi, ne glede na to, ali kupujete fižol ali ribe z zelenjavo. Z mnenji strokovnjakov, da daje trda hrana občutek sitosti, zato v kratkem času ne moremo zaužiti toliko sladkorja kot s pitjem, se sicer strinjam, toda na ta način bo odvisnik, ki se cele dneve baše s čokolado, obdavčen manj od človeka, ki sem ter tja spije kakšno cocto. Enako bosta obdavčena tudi vitek kolesar, ki med triurno vožnjo spije kokakolo, in zavaljeni igričar, ki isti napitek pije zato, da lahko celo noč drka gejmersko miško.

Davek bi moj intelekt še nekako prebavil, če bi denar porabili namensko za izboljševanje narodovega zdravja, pri čemer nimam v mislih tiskanja brošur, ki se valjajo po zdravniških čakalnicah, ampak konkretne ukrepe. Med njimi vidim predvsem spodbude za gibanje mladostnikov: gradnjo športne infrastrukture, subvencioniranje uporabe športnih objektov in udeležnine na športnih vadbah po načelu »vsak otrok si lahko privošči trening nogometa ali atletike«. Med ukrepi, ki bi za celo tretjino dvignili čas športne aktivnosti otrok, bi bila lahko tudi vnovična uvedba dodatne ure šolske vzgoje, ki jo je država ukinila leta 2007.

Če verjamete, da se bo to res zgodilo, naj vas spomnim odtekanje sredstev za uporabo cest, ki jih je država prelila v železnice, in na odtekanja sredstev za urejanje vodotokov, ki so jih porabili za gradnjo hidroelektrarn v Posavju. Zaradi nenamenskega porabljanja namenskih sredstev prihaja tudi do smrtnih žrtev na cestah in v deročih vodah, vendar to države ne zanima, kot ji je malo mar tudi za predebele otroke, ki bodo postali zajeten strošek šele čez nekaj desetletij – ko denarja od davka na sladke pijače že zdavnaj ne bo več. Če bi bilo tej državi za otroke mar, bi že zdavnaj poskrbeli za ukinitev sadnih sokov, ki jih otrokom servirajo v osnovnih šolah. Ne, v šolah otrokom na račun zdrave hrane iz lokalnega okolja strežejo drage in nezdrave sokove.

Seveda bo to prav prišlo tudi državi, saj bo na ta način pobrala več trošarin.

Alarmantna opozorila industrije in gostincev so po svoje razumljiva, ne pa tudi povsem upravičena. Dvigu davščin bodo seveda sledile višje cene, kar pa še ne pomeni, da bodo ljudje spili bistveno manj in da bodo vplačali manj davka na dodano vrednost. Verjetno bodo sladkane pijače bolj kupovali v trgovinah, kjer bodo cene zrasle manj kot v gostinskih lokalih. Zelo verjetno jih bodo kupovali v tujini. Slovenski proizvajalci se bodo morali še bolj usmeriti na tuje trge. Največje breme bo seveda padlo na potrošnike.

Težava je v tem, da ne bodo nič bolj zdravi.

Prejšnja objava Naslednja objava

9 komentarjev

  • Odgovori darja 6. 12. 2014 at 0:41

    Naj nabijejo 100% davek na kavice 🙂 !!

  • Odgovori darja 6. 12. 2014 at 1:34

    Itak je pa to spet en sam nateg! Pri vseh analitikih, strokovnjakih, inšpekcijah…. pa nihče ne ve, kam gre ta 'na novo pridobljen denar!

    Mi sploh nimamo pojma, s kakšnimi vsotami operira elita!

    Vsak mesec bi moral vsak (čisto vsak) prikazat, koliko je kapnilo v blagajno. In kako so to porabili ali prenesli v naslednji mesec!

    ITAK SE VSE DA! Samo 2 mio nas je! Ene dve stari dacarki (iz stare šole) to vse uštimata!

  • Odgovori Seamus 6. 12. 2014 at 9:23

    @darja – kako ne veš kam gre? A se hecaš? Ni čudno, da potem ljudje še vedno volijo ene in iste debile, če se cel čas slepijo.
    Denar gre za plače javnega sektorja in za obresti od kreditov, ki smo jih vzeli, da ima javni sektor plače.
    In Cerarju prav paše, da se ljudje tako sprašujejo, saj nima nobenega interesa zarezati v roko, ki ga hrani. Malo mečejo dimne bombice pa je ljudstvo takoj zadovoljno.
    Le zakaj nihče ne da na plano podatkov o razmerju plač javni sektor / gospodarstvo za leta 2005, 2008, 2010, 2012 in 2014? A to res nikogar ne zanima?

  • Odgovori Simon 6. 12. 2014 at 10:02

    Davek na sladke pijače je smiselen, če bi ga odmerili v približni višini stroškov, ki jih porabimo za zadravljenje bolezni, ki jih povzročajo. Torej, konzumenti teh pijač naj si tako plačujejo zdravljenje sami ne pa da ga mi.

    Isto velja za alkohol, tobak,… Glede na to da imamo za ostalo že skoraj evropske cene, sta smešno poceni. V Avstriji pivo pod 3 EUR dobiš samo v trgovini. Pri nas samo v res kakem luksuznem hotelu, ali pa gorski koči. Podobno s cigaretami.

  • Odgovori Matej Zalar 6. 12. 2014 at 13:11

    @Seamus: Mene ta razmerja plač niti malo ne zanimajo, ker so te številke popolnoma irelevantne, dokler o javnem sektorju govorimo ne da bi razlikovali med javno upravo, ki nikomur ne koristi, in med javnimi službami, ki jih nujno potrebujemo. Dotlej so številke popolnoma irelevantne, ker je težava v tem, da policaji zaslužijo premalo, jebivetri pa preveč. Težave so seveda še bistveno globlje od številk, velik del javnih uslužbencev dela katastrofalno slabo in v škodo državljanov/gospodarstva, vendar jih nihče ne privije, ker se jih očitno bojijo, nekaj koristi pa ima tudi državna blagajna.

    @Simon: Prosim, da pred komentiranjem vsakič trikrat razmisliš, preden začneš pisat popolne neumnosti. Trošarine na alkohol so namreč v Sloveniji med daleč najvišjimi v Evropi (razen za vino, ki je izjema). Na splošno je Slovenija med daleč najbolj obdavčenimi državami – seveda pa razni strokovnjaki za dvigovanje davkov preprosto pozabljajo na tiste dajatve, ki so morda nekoliko skrite, a nas prav tako obremenjujejo.

    In ne, davek na sladkane pijače ni smiseln v absolutno nobenem primeru, tako kot tudi ni pošten.

  • Odgovori Seamus 6. 12. 2014 at 20:10

    @chef – drži, kar si napisal. Samo tudi moja primerjava ima globji pomen, kot izgleda na prvi pogled. Npr. policajev ni nič več, kvečjemu manj, medicinskih sester isto in vsi (še šolniki, pa verjetno še kdo) to vedo in bi lahko to izpostavili sami, takoj ko bi prišle številka vn (sj verjetn je to eden izmed razlogov, da ne pridejo, kaj pa vem). Že iz tega bi se zelo hitro videlo koliko je ura.
    Tako pa se niti policaji, niti recimo medicinske sestre ne ločijo od ostalih in imamo segedin. Zakaj ne, pa nimam pojma. Sam ne bi nikoli pristal na enačenje in bi že zaradi tega šel štrajkat proti ostalim, ki se napajajo iz državnega proračuna in kot si rekel ne počnejo nič. Že to, da Štrukelj, ki naj bi predstavljal šolnike brani vse po vrsti je zame dokaz, da ni interesa.
    In ker se ne ločijo znotraj sami, ne vem zakaj bi jih jaz moral ločevati in naj imajo svoje klinčeve uravnilovke, če jim paše. In še to, da je toliko ljudi volilo Cerarja je zame dokaz več, da jih ni za ločevat!

    In tudi to, da so težave bistveno globje se strinjam, samo nekje je pač potrebno začeti. In to bi lahko bil način, ker bi jih bilo potrebno vprašati zakaj je sedaj potrebno toliko več denarja, kot pred leti.

    Sem pa ravno danes bral, da v občini Bohinjska Bistrica nameravajo odpuščati ljudi na občini, ker nimajo sredstev za izpeljavo proračuna. Če je to tako kot izgleda, lahko rečem samo – pohvalno.

  • Odgovori Rado K. 6. 12. 2014 at 22:06

    Mnogo hrupa za nič.

    Ko je prišla prepoved kajenja v lokalih, so gostinci napovedovali kolaps gostinstva. Po sedmih letih je ugotovljeno, da se je obisk gostiln povečal . . . Če bo crknila industrija sladkorja, se bo povzdignila kakšna druga.

    Podpiram obdavčitev cukra! Imamo stevio!

  • Odgovori Simon 6. 12. 2014 at 22:22

    @chef: domnevam, da se osnovna prodajna cena brez davkov v Avstriji , Nemčiji, Italiji,… ne bi smela kaj dosti razlikovati od naše. Vsaj sodeč po ostalih živilih. Sedaj, ali imajo oni trošarine ali kaj drugega je vseeno. Dejstvo je, da so cene alkohola tam višje. Pa veš, da vedno pogledam na cenik, da me ja ne bi okoli prinesli. Dvomim, da recimo v Avstriji, Nemčiji,…še nisi bil v oštariji na pivu.

    Za tobak nisem sicer stručko, sva pa pred kake resda že pet, šest leti s prijateljem, ki je takrat še kadil, pogledala cene na enem avtomatu za cigarete v Avstriji in so se mu zdele kar drage v primerjavi z našimi.

    Res je, da je Slovenija ena najbolj obdavčenih držav. In še to na napačnem koncu oz. nepravično. Namesto da obdavčujejo osnovne življenjske artikle, z davki izčrpavajo gospodarstvo,… bi se dalo ravno pri izdelkih, ki niso življenjskega pomena ali so celo škodljivi, veliko pobrati: alkohol, tobak, nezdrava hrana, nezdrave pijače,… pa legalizirajo naj meheke droge pa še prostitucijo (ta je sicer že, treba bi jo bilo samo še zakonsko urediti) in nabijejo še na to orng davke pa bo.

    No, Slovenija ravno ni čisto v vrhu davčno ostrih držav. Znanec je ko je bil še mesar, se šel enkrat na Dansko meniti se za biznis. No in poslovni dogovor so šli seveda zajesti in zapiti v ošterijo. Hrano so plačali gostitelji, pijačo vsak sam. No pa on naroči pivo! Edini od vseh! Natakar mu ga prinese. Ko mu ga je zmanjkalo je naročil še enega. Gostitelji so ga sedaj pa že malo čudno gledali in celo natakar. No ko je plačeval račun sta dva njegova piva stala toliko kot celo kosilo ki so mu ga plačali gostitelji.

  • Odgovori Matej Zalar 10. 12. 2014 at 17:10

    Hrup očitno ni bil zamanj. Vsaj nekje je zmagala zdrava pamet.

  • Komentiraj