#hamburgermanija

Za dobrobit mojih živcev je bilo dovolj, da sem prvo izvedbo pivsko-burgerske fešte lani s pogledom ošvrknil samo od daleč. Kolikor so me noge nesle, sem jo potem ucvrl v mirnejši predel, kjer sem si hamburger in pivo privoščil na letnem vrtu na drugi strani mesta. Letos se je, če že ne zaradi hamburgerjev in piva, spodobilo oglasiti zato, ker gonilna sila kulinaričnih festivalov na Pogačarjevem trgu živi nadstropje niže, pa še Beeryard je obljubil nekaj klasičnih belgijskih zvarkov, ki so k sreči čedalje lažje dostopni tudi v naših koncih. Zato sem šel tja, kjer je bila v soboto skoraj cela Ljubljana, gotovo pa vsi tisti, ki jih kvalificiramo kot hipstersko svojat. Počesal sem torej brado, zašilil brke, na nos sem dal rejbanke in na povodec psico … pripravljen sem bil na #pivoinburgerfest.

Ideja je, enako velja za Odprto kuhno, genialna. Ampak kot se rado zgodi v malomeščanskem okolju, še posebej v takšnem, ki samo zase misli, da je svetovljansko, dobra ideja nujno vodi v odvod, ki bo na mojo prebavo odvajalno deloval dokler se struktura obiskovalcev ne bo dehohštaplerizirala in se bo v ospredje spet pozicionirala kulinarika. Pivoburgerskemu žuru seveda nimam česa očitati, funkcioniralo je vse, od glasbe naprej, samo Pogačarjev trg je bil spet odločno premajhen. Glede na to, da dogodek ne bo potekal tedensko kot Odprta kuhna, bo zmernost obiska verjetno odvisna od razvoja trenda pivo-burgerskega tripa.

20150411_175047

Nenadno slovensko obsedenost s hamburgerji bi morali nekako raziskati in razložiti, najbolje da s pomočjo katerega od profesionalnih piscev diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog.1 Obsedenost z butičnimi in pivi tujih proizvajalcev razumem, saj je bila pivska ponudba doslej, če se že ne strinjate, da pošastno zanič, pa vsaj rahitična kar se tiče pestrosti. In po svoje je enako veljalo za hamburgerje. Kar so po vogalih prodajali Albanci, Turki in Arabci, je bilo vse po vrsti od istega dobavitelja in samo pogojno užitno. Meni so se obzorja razširila, ko sem si pred kakšnim desetletjem hamburger naročil v neki precej dostojni newyorški restavraciji, a potem česa takega nisem več dobil. V podhodu pri Kongresnem trgu je nek Američan, tudi pred desetletjem, ponujal odlično robo, a je kmalu propadel, verjetno zato, ker hipsterji takrat še niso obstajali, isti ljudje pa so hamburgerje in hotdoge v maniri protiameriškega razpoloženja a priori zaničevali. Ko je uspelo Hood Burgerju, so ga ostali žalujoči začeli oponašati. Eni zdaj delajo hamburgerje, ki jih sploh ne moreš pojesti, drugi sestavljajo trise takšnih, ki so enkrat za v usta, potrošniki pa z užitkom privzdigujemo vrhnji kos bombete in poznavalsko pametujemo o teriyaki govedini. Hamburger je seveda postranska zadeva: pomembno je instagramirati, tvitati, kazati lesene špegle in razgaljene ženske noge.

Sobotni izkupiček je bil precej reven, ker se mi enostavno ni ljubilo gnesti in bodisi na vse konce pozdravljat tiste, ki me od nekje poznajo, ali pa odvračati poglede, ker se mi prvo ni ljubilo. Bevog Tak, Humanfish – nikoli ne vem katerega pijem, ker je vsakič drugačen –, Tripel Karmeliet in en Cubov kraljevi hamburger, ki se je izkazal za odličnega.

Bobu bob za konec
Čez palec bi ocenil, da je kakšnih 75 odstotkov obiskovalcev sobotne fešte nosilo brado in iz prve roke vam lahko povem, da za brkača, kaj šele bradača, ni hujšega kot iz roke jesti hamburger. No, obstaja še nekaj hujšega: to so ženske, ki iz roke jedo hamburger. Česa tako grdega človek zlepa ne doživi. Če mislite, da je vrhunec poniževanja žensk trda pornografija … ji dajte v roko sočen hamburger.

  1. Ttisti z uradnim nazivom so predragi. []
Prejšnja objava Naslednja objava

12 komentarjev

  • Odgovori Seamus 13. 4. 2015 at 19:37

    Me je za trenutek imelo, da bi šel pogledat. Nato pa sem rekel – raje ne!
    Sem v Makedoniji tri tedne jedel žar in to prvi dan čevape, drugi dan pleskavico s sirom (umetelno zapacan kos lokalnega sira z vseh strani odbdan z mesom in sir ni nikjer pritekel ven – naravnost odlično, ne kot pri nas ko se ti sir žge na žaru/plati), nato pa samo še prave mesne dobrote s pravega žara. Pri nas neponovljivo.
    V bistvu razumem, da to pri nas ne uspe, ker to je čisto preveč “straight” in dobro. Tip je imel cel dan nabito polno, vsak dan. Seveda spada zravn, da meso dobi v familiji. Pri nas bi verjetno propadel.
    Tolk o žaru in pleskavicah.

  • Odgovori Ph 13. 4. 2015 at 20:32

    Prav zato pogrešam Ljubljano! P&B fest/Odprta kuhna/… fajn vzdušje za konec tedna nardijo 🙂

    Human fish se mi zdi pa najbolj brezvezno pivo ever. Na splošno je sicer za pohvalit čedalje večjo ponudbo pira, še v Celju smo par let nazaj dobili Hišo piva 🙂 (pa čeprav imajo včasih res slabo ponudbo, kelnar pa nima pojma kaj ti ponuja). Sicer se trudim širiti obzorja, ampak belgijci mi do sedaj niso šli kaj preveč po grlu, bo pa definitivno potrebno kako poglobljeno analizo, da človek ni potem preveč razočaran.

  • Odgovori Matej Zalar 14. 4. 2015 at 8:55

    @Seamus: No, no, no, nisem rekel, da pri nas hamburgerji ne uspejo, obratno. Še kako so uspeli! Tako zelo, da so postali kulinarična poslastica številka 1. Res pa je, da jih znajo pri nas pripravit perfektno, z mesom kot se spodobi.

    @PH: Že od nekdaj, še od časov, ko sem pil Unionovo brozgo, mi gre na bruhanje ob poznavalcih piva, ki mimogrede pribijejo, da jim je Leffe zanič, obenem pa hvalijo Heineken.

  • Odgovori katarina 14. 4. 2015 at 12:05

    v LJ sicer nisem bila že nekaj let, ampak bogoskrunsko je sploh pomisliti, da je Leffe zanič. V konkurenci belgijcev sicer ne izstopa, ampak v primerjavi z ostalim vesoljnim svetom je pa nektar…sploh za poznavalce, ki jim je alfa in omega masovni lager

  • Odgovori Seamus 14. 4. 2015 at 13:12

    @Matej – “Res pa je, da jih znajo pri nas pripravit perfektno, z mesom kot se spodobi.”
    Jih znajo ali ne? Ker mi ni jasno v kakšn kontekst gre, če jih znajo.

  • Odgovori PH 14. 4. 2015 at 23:22

    govorim zgolj iz izkušenj oz. lastnega okusa. ne spomnim se belgijca, ki bi mi bil všeč. ne prisegam na heinekena, sem pa za eksperta pri izbiri pira vseeno gvišno preveč mainstream 🙂
    ampak čisto resno: vsaj v teh “hišah” piva bi morali imeti zaposlene ljudi, ki jim je kaj jasno, da lahko razsvetlijo nas nevedne.

  • Odgovori Matej Zalar 15. 4. 2015 at 18:40

    @seamus: Seveda znajo. Dobri so.

  • Odgovori Seamus 15. 4. 2015 at 19:41

    No, sj pol je tko kt sm mislu. Pri nas je višek pri pleskavici, tam se pa z njo šele začne. Trije skrbijo samo za žar, da vse deluje kot mora.

  • Odgovori Matej Zalar 16. 4. 2015 at 10:26

    Kolikor jaz poznam Balkance, tam trije skrbijo za žar zato, ker je lahko potem eden bolj pameten od drugega. Verjemi, da bi Nemec sam naredil enako dobro, hehe, samo razložit bi mu morali. Skratka, brezveze je delat znanost okoli hamburgerjev. Raje bova šla midva enkrat na fajn moško večerjo v Čompo in če s eboš tam pritoževal zaradi mesa, ti ni pomoči. Edini, ki se tam lahko pritožuje – in se tudi že je -, je šefe.

  • Odgovori Lea Mrše 17. 4. 2015 at 14:47

    Čompa je zakon, šefe je pa enkrat pozno zvečer še kozarec za pivo pojedel

  • Odgovori Matej Zalar 18. 4. 2015 at 10:02

    O ja, pravi dedec požre tudi kozarec!

  • Odgovori Seamus 20. 4. 2015 at 21:48

    @chef – Ojej, tole se že nabira. Bo treba enkrat do prvega maja, ker pol grem pa spet po Balkanu.

  • Komentiraj