Mislim, da na blogu še nikdar nisem bil tako produktiven kot v zadnjih tednih. Odkar je Nergač 26. januarja zaživel v novi podobi, sem objavljal vsak dan 51 dni, to pa je torej 52. zaporedni zapis n približno 130.000. znak. Štofa je za vsakodnevno objavljanje več kot dovolj, ideje letijo na kup same od sebe, ampak včasih se je težko spravit na blog potem, ko se že cel dan ukvarjam z redakcijo in pisanjem besedil. V idealnem svetu bi vsak mesec kapnili trije jurji prihodkov od bralcev bloga in oglaševalcev, jaz pa bi zjutraj udobno zleknjen v gugalnik prelistal dnevno časopisje in čez dan napisal zgodbo o zabavnem fenomenu ter komentar dnevnega dogajanja, vmes bi odgovarjal na pisma bralcev in dal kakšen intervju, večere pa bi posvetil iskanju inspiracije v zanikrnih beznicah. Ampak tako seveda ni. V teh dneh sem se malo bolj potrudil zato, da bi se bralci čim prej navadili na novo obliko in iz tega razloga sem odprl tudi stran na Facebooku, s katero se mi pa, resnici na ljubo, sploh ne ljubi ukvarjat, ker še vedno gojim grozljiv odpor do Facebooka.
Morda je po skoraj dveh mesecih čas za divje neanalitično evalvacijo stanja. Kljub spremembam ne opažam bistvenega upada obiska. Po StatCounterjevem štetju še vedno zabeležim v povprečju okoli 1000 unikatnih obiskovalcev, kar je glede na popolno nepoznavanje pravil optimizacije in pozicioniranja po mojem še kar v redu. Razumljivo je, da nekateri spet z veseljem komentirajo in brez dvoma blog večkrat obiščejo tisti bralci, ki jim je prejšnji dizajn izzval refleks za bruhanje ali celo kaj hujšega še preden so se sploh lotili branja. In takih menda ni bilo malo.
Po drugi strani me težje najdejo komentatorji, ki se oglašajo bodisi zaradi lastne promocije bodisi zato, ker se čutijo dolžne obelodaniti, da je avtor zapisa popoln tepec, morda celo psihopat, gotovo pa da premalo fuka. To pomeni, da komentatorjev sploh ne morem več korektno nahrulit, zato mi je včasih skoraj malo dolgčas. Zdaj je videti kot da smo s komentatorji srečna internetna družinica, vsi se v vsem strinjamo in drug drugega hvalimo kot na uvodih v okrogle mize, kjer udeleženci drug drugemu v izbranem besednjaku ližejo rit, po vogalih pa drug drugega opravljajo.
V glavnem sem zadovoljen in blog še po sedmih letih pišem z večjim veseljem kot kadarkoli prej. Samozavesten bloger mora po mojem funkcionirat na lastni domeni in izven nekakšnih blogerskih skupnosti, ki so, tako se mi zdi, slovenski lokalni fenomen. Da je v mojem primeru do ločitve od tovrstnih skupnosti prišlo šele po sedmih letih, mi ni ravno v čast, moj edini izgovor pa je, da sem pač lenuh in se mi prej ni ljubilo.
Naslednja stopnička? V maniri občega družbenega narcisizma je lahko to samo še knjiga zbranih del v recimo 200 izvodih, ki jih iz usmiljenja kupi nekaj tistih znancev, ki knjige niso mogli dobiti brezplačno.
28 komentarjev
Ko te jebe, pisun zanikrn. Mater, je tole en beden blog.
Fuck that shit.
prejšnji blog je res izzvival povratno zanko želodca…
ampak, če hočeš, da napizdevamo, pol bomo, just say the words…
Knjigo? Kot Kamenko? Saj narcis si kar taprav.
Bring it on, suckers!
…ko boš najmanj pričakoval 😉
Ziher si domišljaš, da si nekakšen ‘blogerski Filip Flisar’. Samo da je on verjetno pofukal že vse, kar ni pritrjeno, medtem ko ti namakaš zgolj brke — v brezalkoholno pivo.
Kako pa je res z oglasevanjem na blogih v Sloveniji? V tujini kot spremljam imajo nekateri blogerji toliko ponudb oglasevalcev, da najemajo dodatne ljudi/kreativce, da ustvarjajo prispevke za blog ipd.
Ne vem, če smo samo komentatorji krivi! Ti si ratal nenavadno spravljiv…
@Filmoljub: Haha, všeč mi je uporaba narekovajev, pogrešam pa več slovničnih napak.
@Nataša: Ja vidiš, tako je to na razvitem zahodu, tukaj pa ne moreš kreativcev – niti slabo – plačat niti, če imaš kolikor toliko resno spletno stran.
@Vanja: Hočeš reči, da sem se pomehkužil? Poglej, če ti kaj ne paše, se lahko spelješ tudi kam drugam 🙂
Ziher si misliš, da si s ščetinami pod nosom pravi žrebec. Samo da ko lokalnim pijančkom razlagaš, kako ti “tvoja kuzla hvaležno liže podplate”, ima to precej dobeseden pomen.
Potem pa je ze skrajni cas, da se posluzis prevajanja svojih blogov vzporedno vsaj se v anglescino. It’s a world wide web – it should be fun!
Knjigo z zbirko svojih zapisov je pred leti naredil Erazem Pintar. Večino jih je podaril, ne pomnim, da bi kaj veliko hvalil s prodajo 🙂
Drugače sem pa opazila, da si hiperproduktiven in mi je fajn, da vsakič ko kliknem vidim nov zapis, čeprav mi vsa področja o katerih pišeš niso enako zanimiva. Pohvale za trud, zoprni komentarji pa tudi še pridejo, samo počakaj, da te odkrijejo troli 🙂
@Filmoljub: Jaz ne bi znal tako dobro!
@Nataša: Ja, nekaj smo že razmišljali o tem (sem ter tja po 10, 15 sekund), ampak na koncu bi bil finančni učinek prav tako jalov. Point je, da zaslužiš dovolj, d aše vedno pišeš sproščeno, en pa da se na debelo siliš, ker to se opaz.
@NatasaPR: Če bi prodal manj knjig kot Pintar, bi pa nehal pisat!
Brko, naredi strip. Sebe predstaviš kot super junaka z nadnaravnimi brki, ki slovencelje uči minimalizma ter pizdenja nad nedelujočimi tehničnimi predmeti ali pa kako v kot stisneš neposlušnega voznika LPP. Evo, tržna niša za tri jurje prihodkov in več. Jaz vplačam celoletno naročnino.
@Filmoljub: Haha, nasmejal si me do solz 🙂
Pomoje je tole seljenje ravno pravi način, da te ne sledi ravno vsak, ki pride mimo. no, saj pridejo mimo , samo večina nas je pa pomoje konkretno sfiltriranih in se potem nekako zgubijo.
ja, Filmoljub se je razpištoljil… tudi mene nasmejal konkretno… 🙂
@Seamus: Norcem je všeč grupiranje, tam se bolje počutijo, ker jih je več.
Z veseljem bi se speljala k Filmoljubu, si je tule naredil odlično reklamo (in ti si prijazen z njim?!). Ampak tip piše samo o filmih, pa kužija ziher nima tako luškanega kot ti! 🙂
ostani berljiv
Kužija nimam sploh, na žalost. 😐 Ni pogojev zanj, zaenkrat. Ko bodo, bo.
Reklame si sicer ne delam, res. 😎 Na Facebooku in Tviterju me recimo ni.
Filmoljub, če ti nabaviš enga postavnega vajmarančka, lahko tale nergavi Zalar zapre štacuno! 🙂
Ne bi rekel. 😆 Na, za sproščanje en zabaven videospot:
http://www.youtube.com/watch?v=Afl9WFGJE0M
Vajmaranček ni vajmaranček, ampak je vajmaranc, madona!
Ha, ha, to sem hotela! Sem mislila, da se boš že pri kužiju zbunil! 🙂
Hiperprodukcija, res. Včasih je bilo treba čakat, zdaj se mi pa v readerju nabirajo zapisi in potem berem kampanjsko za nazaj. Pohvalno, da ne zmanjka inspiracije. 🙂
Samo ena pripomba, sem hotel vprašat že odkar je nova domena. A se da kje obkljukat, da bi dobil na mail, kadar je nov komentar? Sem vpisal naslov, pa vseeno ni nič. 🙁
Hm, bomo pogledali … (itak, da ne bomo 😆 )