Il Lombardia 2017

Včerajšnja dirka je bila najboljši odgovor na vprašanje, katera klasika me najbolj navdušuje. V redu, Milano–Sanremo je prva in daje možnosti različnim tipom kolesarjev, Pariz-Roubaix in Flandrija sta daleč najbolj izzivalni, med valonskimi dirkami izstopa Liege–Bastogne–Liege, a je preveč predvidljiva, da bi se splačalo pred zaslon usesti prej kot zadnjih dvajset kilometrov.

Lombardija. Redko pride do presenečenj, mislim, da je v vsaj zadnjih petnajstih letih outsider zmagal samo enkrat, leta 2011 je bil  to Oliver Zaugg, a zaradi profila trase vseeno skoraj vedno gledamo napeto dirko, in to pred eno najlepših kolesarskih kulis. Tudi včeraj smo videli vse, kar lahko ponudi kolesarstvo. Če se na Touru kar naprej pritožujejo nad prenevarnimi spusti, to očitno v Lombardiji nikogar ne moti. Spusta s Sormana in Civiglia sta videti zastrašujoča že po televiziji in dejstvo, da je Laurens De Plus padec s ceste preživel praktično brez posledic, je že skoraj neverjetno.

Profil trase je tak, da nikdar ne veš, če ne bo uspešen že zgodnejši napad, kot so ga izvedli Philippe Gilbert, Alessandro De Marchi in Pello Bilbao. Verjetno bi jim neslo precej dlje, če Thibaut Pinot ne bi imel tako močne ekipe. Tokrat sem res verjel, da lahko Pinot zmaga, dokler trilerja ni začinil Nibali in ga še pravočasno ujel. A Pinotu tokrat verjetno kaj dosti ne bi pomagalo niti, če bi spust začel z nekaj sekundami prednosti.

Samomorilskih spustov smo že vajeni, sploh, ko je v igri Morski pes, a včeraj se je zgodil spustaški spopad mož na moža, kakršnega doslej v cestnem kolesarstvu še nisem videl. Pogledovanje nazaj in skok čez ležečega policaja … neprecenljivo! Dovolj nor, da bi ga držal, bi bil po mojem kvečjemu Sagan, ki je morda kdaj celo sposoben zmagati Lombardijo, a to je že druga zgodba. Nibali pa tokrat ni bil razred zase samo na spustu, ampak je lekcijo odčital tudi na zadnjem vzponu in če v zadnjih kilometrih ne bi proslavljal, bi njegova prednost dajala vtis, da je zmagal z levo nogo.

Pa še odstavek o Slovencih, ker sta se Jan Polanc in Primož Roglič sta se spet znašla na televizijskem ekranu, kar se je doslej na največjih klasikah dogajalo redko. A tudi to se bo slejkoprej spremenilo. Zdaj vemo, da so fantje sposobni zmagovati na tritedenskih dirkah v vseh prvinah, pobegih, sprintih, v gorah in v kronometru, zato čakamo le še zmago na spomeniku. To se bo zgodilo, ko bodo sposobni verjeti v zmago tudi na dirkah, daljših od 250 kilometrov, in takrat bomo lahko zares verjeli tudi v novo medaljo s svetovnega prvenstva v cestni vožnji.

Sicer pa včerajšnja dirka daje tudi odgovor na vprašanje, zakaj je Vincenzo Nibali eden najbolj všečnih kolesarjev. Statistično je kup uspešnejših, a Nibali zmaguje enako spektakularno, kot izgublja. Ne stavi vsega na eno etapno dirko, kot Froome, ki med ljubitelji kolesarstva nikoli ne bo kaj prida priljubljen. Nibali zmaguje zaradi ubijalskega instinkta in mogoče bi se moral bolj osredotočiti na klasike. Morda ni ravno material za Liege–Bastogne–Liege – kjer je že bil drugi in osmi – ali Valonsko puščico, zato pa ima po mojem možnosti tudi na Sanremu.

Zdaj pa končno nekaj miru od tega športa … komaj čakamo naslednjo sezono!

Prejšnja objava Naslednja objava

6 komentarjev

  • Odgovori Boki 9. 10. 2017 at 0:03

    Res je, odlicna predstava! zacuda je tudi danasnji paris-tours pozitivno presenetil. Odlicen kolesarski vikend!

  • Odgovori ZigaK 9. 10. 2017 at 11:12

    Sem velik Nibalijev fan, ampak na spustu je precej kolesarjev boljših. Je pa daleč najhitrejši med tistimi ki so ga sposobni držat na klanec. In to je tisto kar šteje.

    • Odgovori Boki 9. 10. 2017 at 17:27

      Npr.?

  • Odgovori Matej Zalar 9. 10. 2017 at 20:38

    @Boki: Paris-Tours sem si pogleda šele danes. Ja, to je bila spet klasična Quickstep moštvena zmaga. In tokrat niti niso potrebovali vetra …

    @ZigaK: To je spet rekla-kazala v slogu “sprinterji so najboljši spustaši”. Morda, ampak nas ne zanimajo sprinterji, ki lahko monument zmagajo samo v Sanremu. Verjamem pa, da lahko Sagan zmaga vseh pet monumentov, in to bolj verjetno, kot lahko Gilbert zmaga Milano-Sanremo, ki mu, mislim, da še edini manjka.

  • Odgovori Boki 11. 10. 2017 at 23:10

    Gilbertu manjka seveda tudi Paris Roubaix. Sicer pa skoda da je Milano Sanremo tudi na listi monumentov, saj je za novodobno kolesarstvo ta dirka le malce bol zanimiva od kaksnih puscavskih pustolovscin konec januarja…

  • Odgovori Matej Zalar 12. 10. 2017 at 7:44

    Tako. Gilbert seveda nima kocke. MIlano-Sanremo je pač … no, prva, tako kot je Lombardija zadnja. AMpak vseeno je vedno vsaj ta hakeljc – bo zmagal klasični sprinter ali nek Kwiatkowski?

  • Komentiraj