Istra ob spremljavi bendža

Slovenski kolesarji si za bazo zimskih priprav ponavadi izberejo Umag, Novigrad in Poreč, od koder je bliže do najbolj priljubljenih klancev na Vižinado, Motovun, Oprtalj in v Grožnjan. V severozahodnem delu Istre znajo kolesarje nagovarjati tudi z infrastrukturo, trudijo se celo z označevanjem kolesarskih poti. Tega je v okolici Rovinja manj, ampak z navigacijo na balanci se ni treba ubadati s postavanjem na vsakem drugem križišču. Pa sem šel raziskovat in na koncu se je v 100 kilometrih nabralo več kot 1200 metrov višinske razlike … čeprav naj bi se vozil po ravnini.

Ne draži boškarinov!

Najnadležnejši del poti je cesta iz Rovinja proti Kanfanarju, a še bolj nadležno je, če potem na spustu v Limski kanal nekdo z avtom vozi točno 59 km/h, potem se pa spodaj še ustavi, ko zavija levo, tako da je treba vzpon na drugo stran nadaljevati z ničle. Panoramski vozniki. Zgoraj se zavije levo, proti Vrsarju, v vasi Gradina pa desno, na cesto, ki obeta, da se bo vsak čas spremenila v makadamsko. Pa se ne. Prometa praktično ni, ne vem, če sem v osmih kilometrih sploh srečal avto.

Istrska cesta

Zagotovo pa sem videl več oslov in … boškarinov. To je res krasno govedo. So bili pa videti nekam sitni. Bržkone so jih motila pisana oblačila.

boškarin

Cesta se zlagoma vzpenja do Višnjana, kjer sem obrnil levo, proti Poreču, in po nekaj kilometrih v Novi vasi še enkrat levo ter po tistih dolgočasnih obvoznicah mimo Poreča čez istrske goličave nazaj v Gradino. Da bi domov ne prišel prehitro, sem se držal levo, proti Svetemu Lovreču. Kasneje sem se vozil tudi po taki pokrajini.

gozd

Od boškarinov k odojkom

Nekoliko me je presenetilo, ko sem pred seboj zagledal Dvigrad.

Dvigrad

Vidite, zaradi takih cest in zaradi takih razgledov kolesarimo. Zaradi tega nosimo glavo naprodaj.

ovinek

Pri Dvigradu zdaj pečejo hamburgerje, tako da sem skoraj ustavil, doma sem namreč pozabil hrano, že prej pa sem ob poti videl kar nekaj lepo zapečenih odojkov. Po precej bornem kosilu me je iz kilometra v kilometer bolj presenečalo, da me še ni odrezalo, čeprav sem se vozil kar hitro, da me ne bi zazeblo. Vreme je bilo namreč slabo, tudi nekaj kapelj je padlo.

Tri ure zabave

Smodnika ni zmanjkalo niti na vzponu v Kanfanar, odkoder se potem cesta samo še spušča … je pa res, da je tako pihalo v čelo, da bi se brez poganjanja ustavil. Že večkrat sem ugotovil, da so tri ure kolesarjenja za solidno pripravljene rekreativne mačke ravno dovolj za zgledno ohranjanje kondicije, a ne preveč, tako da so potem še za kako rabo. Je pa res, da kar prehitro minejo, ko se človek enkrat navadi na precej daljše razdalje.

Pred petimi, šestimi leti sem Istro z avtom prekrižaril po dolgem in počez, tudi kraje, kamor turistova noga sploh ne stopi. Neverjetno, kako razširi obzorja bicikel, četudi se omejimo samo na asfaltirane ceste in četudi prevozimo dosti manj. In naj se sliši še tako oguljeno, skozi misli mi v takih krajih vedno šviga melodija zaostalega virtuoza z bendžom.

Trasa: Rovinj–Limski kanal–Gradina–Dračevac–Žbandaj–Višnjan–Nova vas–Košinožiči–Fuškulin–Gradina–Sveti Lovreč–Červari–Kanfanar–Rovinj
Razdalja: 103 km
Višinska razlika: 1250 m
Čas vožnje: 3 ure 16 minut
Skupni čas: 3 ure 36 minut
Maksimalna hitrost: 65,5 km/h
STRAVA

graf istra zemljevid istra

Prejšnja objava Naslednja objava

4 komentarji

  • Odgovori filmoljub 11. 5. 2018 at 19:30

    Ja, potem ga pa še prilepi, a ne. 😎
    .
    https://youtu.be/myhnAZFR1po

  • Odgovori Seamus 11. 5. 2018 at 20:15

    Izven sezone je tam res fino. Lani smo se tudi mi fijakali okrog Limskega kanala. Imajo celo pravi gozd z debelimi drevesi. In odojki so super, škoda k se nisi na kakšnem ustavil.

  • Odgovori Jani 15. 5. 2018 at 14:39

    Hmm..tole bi lah kdaj ponovil..jest z Gravelom, Urko pa z Bendzom.. 😉
    Lepa runda!

  • Odgovori Matej Šurk 18. 5. 2018 at 13:15

    V Istri je višinskih metrov vedno več kot 1% prevožene razdalje. Razen, če greš po dolini Mirne gor in dol. No, če greš dvakrat na Oprtalj, se spet nabere višincev.

  • Komentiraj