Italijanska večerja v Krtini d’Ampezzo

Za začetek bom kar naravnost napisal, da mi je ime Krtina d’Ampezzo antipatično, sliši se kmetavzarsko. Ampak po drugi strani moram priznat, da je domiselno: proti domači italijanski restavraciji sredi slovenskega podeželja – kot ji pravi italijanski šef Roberto – se zavije na izvozu Krtina. Morda boste imeli ponoči z iskanjem nekaj težav – še posebej, če uporabljate nagravžno kičasto navigacijsko aplikacijo Navigon –, ampak iskanje krčme je seveda del italijanske kulinarične izkušnje. Pa da ne bom pretiraval, v resnici pot niti ni zapletena.

Menda lahko med kosilom na prostem uživamo v krasnem razgledu, ki ga je bilo zvečer samo slutiti. Temno je bilo kot v rogu. Vzdušje v gostilni pa je prav optimistično. Osebno sicer Krtine d’Ampezzo  ne bi imenoval za restavracijo, raje bi ji rekel gostilna, Italijani pa verjetno trattoria. Ker nisem vedel, da bom o Krtini pisal, si prostorov nisem natančno ogledal – izpustil sem celo obisk stranišča –, a po spominu se mi je zdela kot simpatična mešanica med slovenskim in italijanskim. Obvezen rdeče-bel prt in skrajno preprost pogrinjek, morda sem pogrešal tiste v papirnat ovoj pakirane grisine.

Imela sva kar srečo, saj je ob petkih in ob koncih tedna Krtina nabito polna, tokrat pa je bila sem ter tja kakšna miza še prosta. Že površen pogled v jedilni list pove, da so cene zmerne, tako da se pojedine lotiš sproščeno, ne da bi do konca večera cvikal, koliko te bo koštalo . Tradicionalistični Italijani v skladu s krščanskim naukom niso lakomni.

Začela sva, kajpak, z grapo. Takoj sem se začudil natakarju, ki ima tako prefinjen občutek za strežbo, kot da ne bi bil Slovenec. Saj tudi ni, Ukrajinec iz Kijeva pa po dvajsetih letih življenja v Sloveniji govori kot profesor. Za začetek postrežejo z brusketami – s tuninim namazom in seveda s paradižnikom.

Nadaljevala sva z mešanim narezkom italijanskih dobrot – bržoli, pikantni salami, ki je čisto malo spominjala na kulen, staremu siru in oljkam so dodali še rahlo pekoče feferone.

Dama se je potem odločila za pašto alla amatriciana – sumim, da so za glavno jed porcijo nekoliko povečali. V nasprotnem primeru se lahko manj zagnan jedec, ki je pašto naročil za toplo predjed, znajde v manjših težavah. Poskusil sem nekaj žlic in ostajam brez pripomb. Preprosto, kot v Italiji.

Roberto me je prepričal z govejim zrezkom v belem vinu s pršutom in sirom, čemur Italijani pravijo scaloppine alla romana. Zraven so dali pečen krompirček z origanom. Omaka je perfektna, malo kiselkasta, struktura za v učbenike. Pila sva odprto vino, jaz sem najprej poskusil trebbiano, ki me – kot se pri italijanskih svežih belih rado zgodi – ni najbolj navdušil. Bolj me je razveselil Montepulciano iz Abruzza, ki je stekel ob govedini.

Pri sladicah sva se držala klasike, čeprav so ponujali tudi sirovo in zame še posebej mikavno pomarančno torto. Ona je vzela panakoto …

… jaz pa seveda tiramisu, ker po njem ocenjujem kakovost oštarij. Dober, boljši kot moj, namesto s kakavom ga posipajo s čokolado, kar pa ni moteče.

Za obupne fotografije se opravičujem, Samsungu sem zaupal bolj, kot bi mu smel.

Kot so nama povedali, so imeli ravno v petek reklamo na komercialni televiziji – kar utegne biti dobro za posel, manj pa za uživaškega jedca, ki mora upati, da se oštarija ob navalu popkorn publike ne bo pokvarila. Krtina seveda ni tip »italijanske« gostilne, kakršne so pognale najprej po Ljubljani, potem pa še na podeželju, ki dajejo s kao zmahanimi stoli in lesenim podom zgolj vtis italijanskega, na jedilniku pa imajo za vsak slučaj še ocvrte kalamare in otroški meni s paniranim šnicljem, pašto solijo malo bolj, ker je gostom tako bolj všeč, pice pa so boljše kot v Italiji. Ne, v Krtini d’Ampezzo kuha Italijan, šef, ki ob koncu večerje pride še na klepet z gosti. Če niso preveč zadrti, bo pod pazduho prinesel še liter grape, nazdravil, in flašo za vsak slučaj pustil kar na mizi.

Prejšnja objava Naslednja objava

16 komentarjev

  • Odgovori darja 25. 3. 2014 at 22:27

    S kero ti to…?

  • Odgovori Matej Zalar 26. 3. 2014 at 7:57

    S Kamničanko! Pa še ona je povabila 😉

  • Odgovori filmoljub 26. 3. 2014 at 9:12

    O tej gostilni slišim same odlične pripombe, bo kar treba obiskat (pa še daleč od nas ni). “Krtina d 'Ampezzo”, tudi meni na prvi posluh malce neposrečeno, a ob temeljitem premisleku sijajno satirično ime.

  • Odgovori gigante 26. 3. 2014 at 9:37

    Dobra gostilna. Ime se mi zdi posrečeno, kot tudi kombinacije italijanske gostilne sredi “rovt”.

  • Odgovori Matej Zalar 26. 3. 2014 at 9:40

    Gospa pravi, da moram natančneje napisat: na odlično večerjo me je povabila Maja Debelak.

  • Odgovori 20_7_4 26. 3. 2014 at 12:13

    A to tale? http://www.youtube.com/watch?v=1fghZG3Xr2U

  • Odgovori Matej Zalar 26. 3. 2014 at 12:26

    Ne.

  • Odgovori 70_20_4 26. 3. 2014 at 19:47

    Škoda. Ne bi blo slabo.

  • Odgovori 20_7_4 26. 3. 2014 at 19:54

    https://www.facebook.com/maja.debelak.5?fref=ufi

    Da te je še ona povabla? Playa from the Himalayas.

    -Morm si nabavt psa

  • Odgovori Matej Zalar 26. 3. 2014 at 23:24

    @20_7_4: Hja, na koncu ti vsaj pes ostane!

  • Odgovori Blaž 27. 3. 2014 at 7:09

    tole objavo si pa moram nekam hranit, da me opomne, ko se bom extremno lačen (tudi po prekuhani pasti) vračal iz kakšne dirke. 🙂

  • Odgovori Vpišite ime 27. 3. 2014 at 10:32

    Zdaj sem pa res ze toliko pozitivnega slisal da bom moral kdaj zaviti tja gor… tiramisu se pa originalno posipa s kakavom, ne kavo…

  • Odgovori Matej Zalar 27. 3. 2014 at 10:57

    @Višite ime: No daj, vpišite ga 🙂 Hvala za opozorilo, seveda se posipa s kakavom.

    @Blaž: V tem primeru moraš pa naročit dva porcijona 🙂

  • Odgovori 20_7_4 28. 3. 2014 at 21:16

    Si me nasmeju .Na konc ti ostane vsaj pes.
    LOLOLOL

  • Odgovori Igor 23. 7. 2015 at 15:28

    Super! Si me preprical. Grem v kratkem probat 🙂

  • Odgovori Miha Debevec 15. 8. 2018 at 8:55

    Fantje, zavijte tja že zaradi Kristine. Prelepo dekle, super postrežba, prava profesionalka. Hrana odlična, Angel pa naklada, kot vsak dober Argentinec.

  • Komentiraj