Jalovec (2645 m)

Ko sem ob štirih zjutraj v kampu točil vodo, sem samo debelo opazoval straniščni promet. V dveh, treh minutah je šlo mimo vsaj pet žensk. In nič moških. Očitno je lulanje sredi noči med ženskami – tudi mladimi – precej pogost pojav, ki ga doslej še nisem zaznal. No, mi smo imeli ob tej uri višje cilje. Dobrih 2100 metrov višje.

Pred zoro je promet skozi Trento neverjetno tekoč, tako da smo lahko vozili celo nad 40 km/h, kar je podnevi skoraj nemogoče. Zaradi manjše zamude smo štartali, ko je sramežljiva svetloba v gozdni poltemi že risala sence. Na parkirišču je bila malodane gneča, ampak potem smo ostali sami. Teren se kar hitro postavi pokonci, a hodili smo v senci, Pelc nad Klonicami (2442 m) na drugi strani Zadnje Trente pa je že grelo sonce.

Presenetil nas je izvir.

Šele nazaj grede sem ugotovil, da sem v ihti ob šibki svetlobi falil razpotje in nas poslal naokoli, proti lovski koči oziroma proti Jalovški škrbini, a potem smo še pravočasno odvili levo. Tako smo pod steno prišli malo nad Zavetiščem pod Špičkom (2064 m). Ker smo se morali znebiti psic, smo se pod Špiček podali kar čez skale. Zanimiv teren. Tudi Špiček (2192 m) kar vabi, da skočiš gor, menda tehnično niti ni preveč zahtevno, vendar je obupno krušljiv, tako da so ljudje tam že umirali.

Oskrbnici sta super, ena je bolj gobčna, in nič nista imeli proti pasji družbi. Bajta je res majhna, a med avgustovskimi vikendi menda ni nenavadno, če se vanjo čez noč zbaše petdeset glav. Rekord je bil menda osemdeset. “So j’m noge ven čez urata gledale!”

Čez melišče smo se napotili pod pobočja Velikega Ozebnika (2480 m)…

… Zavetišče pod Špičkom pa je bilo čedalje manjše. Gora za bajto je po mojem Škrbina za grado (2277 m), a ne dam roke v ogenj.

Na drugi strani melišča se začne zares.

Izkazalo se je, da sem Jalovec, ki je vendarle šesta najvišja gora v Sloveniji (če mednje štejemo tudi Mali Triglav), nekoliko podcenjeval. Ne da ne bi šlo, ampak pot se preklemansko vleče in nekako smo imeli vsi težave z motivacijo. Pot je zanimivo zavarovana … Zajle so ponekod na mestih, kjer se zdi, da sploh ni nevarno, na primer na precej neizpostavljenih mestih kot na spodnji fotografiji, kjer bi kakšno varovalo prav prišlo, pa jih pogosto ni. Tako sem se pripel samo enkrat, pa še to bolj zaradi lepšega.

Seveda je pot daleč od nezahtevne… kar je seveda zelo odvisno tudi od perspektive.

Pot se vmes celo malo spusti…

Na drugi strani melišča prideš pod vršno pobočje, pravzaprav pod steno.

In ko preplezaš nekaj skalnih skokov, si na grebenu in rešeš: “Uau!”

Veselice še ni konec, zaključni del vključuje še ozek prehod po grebenu. Na eno stran padeš kakšnih 1000 metrov proti dolini Koritnice na Primorsko…

… na drugo stran pa kakšnih 1000 metrov proti Tamarju, na Gorenjsko.

Mangrt, naslednji cilj, je z vrha kot na dlani!

V takih delih sveta je čas za čestitke šele v dolini.

Ne skale, skrbela me je vročina. Gor smo bili v obdobju tistega obupnega vročinskega vala. Bilo je tako vroče, da se je šeficam v zavetišču skisala ješprenova mineštra in smo dobili joto, seveda z zamudo. Tako smo se dol odpravili v najbolj neumnem času, ko sem se nekje sredi poti že resno ustrašil, da bo Pippo enostavno pobralo. Kar se mene tiče, bi lahko gor štartal tudi ob desetih dopoldne, pa bi nekako preživel – čeprav v tem ne vidim smisla. Problem je psica. No, počasi in z veliko vode sva daleč prišla. Ko sva se končno privlekla v kamp, so ostali že odmočili noge.

Zvečer smo imeli čevapčiče. Na Jalovec se nekaj let ne bom vrnil, čeprav je lepo. Odkljukan je pa le.

Prejšnja objava Naslednja objava

17 komentarjev

  • Odgovori Zmrda 30. 8. 2013 at 22:07

    Hude fotke!!

  • Odgovori darja 30. 8. 2013 at 22:29

    ;D kar lulanja tiče – ženske gremo na WC, moški pa vsepovsod! A je res? Imate bolj priročno scanje in to izkoriščate. 😀

  • Odgovori chef 30. 8. 2013 at 22:41

    @Zmrda: Hvala.

    @darja: Jaz med polnočjo in sedmo zjutraj sploh ne grem.

  • Odgovori darja 30. 8. 2013 at 22:54

    Hvala za vse fotke – za vse razglede – jaz ne bom nikoli na teh višinah.
    Če že grem, mora bit koča na vrhu za motivacijo. Pa vsaj kisu mlek in žganci. Pa kšna zelišča.

    Po takih skalah plezat men ni. Vas pa zato res občudujem. Ni bolj zanimivega, kot se pred kakšno kočo zaklepetat s takimi ‘norci’ 😀

  • Odgovori Janko 30. 8. 2013 at 23:00

    @chef
    Predlagam malo potrpljenja. Tudi to še pride na vrsto.

  • Odgovori darja 30. 8. 2013 at 23:26

    😀 😀 nič ne verjamem. Sploh če si točil vodo in učke metal po mimoidočih bejbikah.

    Če te pa res ni nič tiščalo, pa če nisi snočkaj popil kakšen pirček – pol pa mal spremljal svoje odvodnjavanje. Ker to ni v mejah normale.

  • Odgovori chef 31. 8. 2013 at 0:06

    @Janko: Potrpljenja?

    @darja: Seveda sem šel mimogrede tudi odtočit, če sem že vstal ob štirih zjutraj – da bi se sredi noči zbujal samo zradi tega, se mi zdi pa noro in mislim, da imajo probleme z odvodnjavanjem prej tisti, ki ne vzdržijo osem ur čez noč.

    Jutri se oglasi na koči pri Zelenici, mi bomo šli med skale, okoli desetih, enajstih bomo pa nazaj pri bati in se lahko zaklepetaš z nami, hehehe.

  • Odgovori Janko 31. 8. 2013 at 8:41

    @chef
    Odtakanje sredi noči.

  • Odgovori virenque 31. 8. 2013 at 11:05

    No, velik je pač odvisno od tega kok pred spanjem spiješ. Če te bo dobr scat navil čez noč se boš zarad tega zbudu in boš pač mogu jet scat ker neboš mogu nazaj zaspat. Potem pač greš. Dvomim pa, da ma kdo (katera) naštimano budilko za sred noči samo zato da gre odtočit. 🙂

  • Odgovori Damir 31. 8. 2013 at 11:29

    Jaz sem bil pozimi na Jalovcu čez zimski kamin. Bilo odlično in zdaj me mika še “letni vzpon”. Hmmm, samo zdaj pa nisem več ziher;) Drugače pa odličen dopust.

  • Odgovori Roman 31. 8. 2013 at 14:26

    Prekrasno! Tudi sam rad lazim po hrib(čk)ih, samo ne v take skale ker ne prenašam višine.

  • Odgovori Nergač » Pasji powernap 1. 9. 2013 at 18:02

    […] chef 1.09.2013 ob 18:00 ob 18:00 pod Pippa, miks Jalovec nas je kar zdelal. Posledice je pustil tudi na […]

  • Odgovori koruza 1. 9. 2013 at 20:17

    Svetovno! Spet si raztural s hribovsko objavo. Med drugim tudi zato, ker je to plan za sredo in četrtek. 🙂
    Sem pa že brala, da je fajn, če si na tej poti pozoren na markacije, ker se hitro zaluta v drugo smer.. 🙂

  • Odgovori chef 1. 9. 2013 at 20:35

    @koruza: še zdaj mi ni jasno kje sem narobe odvil. Že s tem smo izgubili vsaj petnajst minut.

  • Odgovori koruza 2. 9. 2013 at 7:16

    Čak, ti javim v četrtek, če bo meni tudi uspelo. Zihr mi bo! 🙂

  • Odgovori Simon 2. 9. 2013 at 14:44

    Lepa tura. In ja, težka! Grosser Hafner, ki sem si ga privoščil ta vikend je, čeprav dobrih 400 m višji, prava malica, čeprav ima tudi nekaj manjših tehničnih težav.

    Ja, s kraljem naših gora ni šale! Enkrat bo treba tudi tja, mene še čaka!

  • Odgovori Nergač » Mangrt (2679 m) silom prilike po italijanski 2. 9. 2013 at 18:02

    […] chef 2.09.2013 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, miks, Šport Ker smo na Jalovcu od vročine kljub zgodnjemu štartu skoraj pregoreli, si dva dni kasneje na Mangrtu nismo dovolili […]

  • Komentiraj