Jamski mir je dober za telo in duha (NaProstem.si)

Ob šiši smo se zadnjič zaklepetali tudi o domnevno previsoki ceni vstopnine za Postojnsko jamo. Res je visoka. Toliko visoka, kolikor so turisti pripravljeni plačati. Še pred petimi leti smo pametovali kako moramo v Sloveniji dvigniti raven turističnih storitev, da jih bomo lahko podražili in več zaslužili. No, potem se je to, vsaj v Postojni, po zaslugi sposobnega zasebnika z vizijo res zgodilo, Slovenci pa v jok, ker zdaj na lastnem pragu vidimo kaj je visok standard. Ampak, kdor ima domišljijo in mogoče kdaj kaj prebere, bo lahko videl, okusil in doživel enako ali več in bolje tudi tam, kamor ne rinejo trume Japoncev. Da, Postojnska jama je draga, ampak tja menda ne boste šli vsako leto, vstopnine v večino drugih jam pa so tudi več kot trikrat cenejše. Spodaj pa uvodnik v zadnji izdaji revije NaProstem.si.

Jamski mir je dober za telo in duha

Začetek hladne pomladi malo manj, a konec letošnje zime in začetek pomladi sta bila kot nalašč za obisk podzemlja, kjer je bilo pozimi tudi dvajset in več stopinj topleje kot na prostem. Poleti bodo izleti v jame spet aktualni zato, ker bo pod zemljo, obratno, tudi dvajset stopinj hladneje, spomladi pa se lahko vanje umaknemo muhastemu vremenu. Čeprav smo najraje na prostem, se z veseljem spustimo tudi v svet večne teme. In za to imamo obilo priložnosti: ogledamo si lahko 22 turističnih jam po vsej Sloveniji. Če vas turizem v razsvetljenih jamah dolgočasi, pa se lahko podate na treking in si ogledate manj znane dele jam.

Zdi se, da je podzemni svet človeku neprijazen: tema, blato, vlaga in, resnici na ljubo, ne ravno topel zrak. Ampak po uri ali dveh miru v jami je na površju šok očiten, še posebej poleti. Zrak je težak in slišati je na tisoče glasov, tudi prijetnih zvokov narave, a vendar se zdi nemir prvih nekaj trenutkov nevzdržen. Navsezadnje je jamski zrak tako rekoč popolnoma čist: ni onesnažen s smogom, ni pa niti prahu, peloda in pršic, ki utegnejo motiti alergike. In ta občutek ni iz trte izvit.

Pozitivne učinke podzemnega zraka je v Nemčiji med drugo svetovno vojno prepoznal zdravnik dr. Karl Hermann Spannagel: bolnikom z astmo in kroničnim bronhitisom, ki so dalj časa preživeli v zakloniščih, se je stanje bistveno izboljšalo. 90-odstotna relativna vlažnost, minimalen pretok zraka, stalna temperatura od 10 do 12 stopinj Celzija ter visoka koncentracija kalcijevih in magnezijevih aerosolov ter negativnih ionov učinkujejo protivnetno, olajšajo izkašljevanje in sprostijo mišice dihalnih poti. Minimalna koncentracija radona in njegovih razpadnih produktov pa izboljšuje splošno odpornost organizma. Dr. Spannagel je utemeljil speleoterapijo, ki vključuje dihalne vaje in druge aktivnosti v jami. Pri nas speleoterapijo uspešno izvajajo v Bolnišnici Sežana.

Seveda pa je za telo in duha blagodejna vsakršna aktivnost. Še posebej v naravi, kjer je mir. In še posebej v nekoliko pozabljenem dinarskem svetu. Že slovenske Alpe so v primerjavi s tistimi na manj sončni strani precej bolj umirjene. Še več miru pa obljubljajo na novi pohodniški poti Via Dinarica, o kateri tokrat precej podrobno pišemo – in upamo, da bomo imeli nekoč več tednov časa za sprostitev v morda zadnji divjini v tem delu Evrope.

Uživajte na prostem! Ali v podzemlju.

Uvodnik v reviji NaProstem.si (1/2018)

Revija NaProstem

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

Komentiraj