Januarska Potepanja

Mi smo bili že sredi decembra globoko v novem letu, tako da smo lahko še pred božičem izdali januarska Potepanja, ki tokrat prinašajo vsaj nekaj zime, čeprav sneg kopni ko šus takrat ko ni treba (sneži pa, ko je najmanj treba, recimo, če me čaka pot v Monakovo, starša pa let za Madeiro – kar je še huje … no, ne, ko si enkrat tam). Skratka, revija je na policah, pri nekaterih tudi že v kaslcih. Naslovka je malo božična, cerkvena, Odrešenik se pač rojeva na ta dan in vseh teh zadev, svetih treh kraljev itd. se bomo spominjali še do februarske cifre. Uvodnik je v mojem stilu nergav in kritičen, nadaljevanje vsebine pa, kot smo že vajeni, pozitivno naravnano.

Vsi za enega, eden za vse!

Pred časom mi je direktorica enega od razvojnih centrov, ki se ukvarja z razvojem turizma, off the record zaupala, da bodo imeli v sosednji občini neko prireditev. »Ampak,« je zarotniško prišepnila, »je druga občina, pa tega ne smemo promovirati, saj veste, kako je.«

Dobro vem, kako je. Obe občini skupaj imata manj kot deset tisoč prebivalcev, ki ne razumejo, da je turistom popolnoma vseeno, v kateri občini so. Vem tudi, da je – to moram povedati kar naravnost, da se bo bolj prijelo – prireditev obiranja jablan z vaško tržnico za povprečnega turista popolnoma obrobna in nezanimiva tema, za katero si bo vzel največ pet minut časa in v najboljšem primeru zapravil desetaka, potem pa bo odhitel naprej, ne ozirajoč se na občinske meje. Težava je le v tem, da ne bo imel pojma, kam naj sploh gre, ker mu tega nihče noče povedati. Zaradi razdrobljene ponudbe v še bolj razdrobljenih občinah daje Slovenija vtis, da je vse nerazvito, stalni gosti turističnih tržnic pa so kar domačini, ki se imajo fajn.

Naše občine so tako majhne (in se še kar drobijo!), da je meni to včasih že smešno, morda po svoje celo simpatično, a le dokler se ne ukvarjam z iskanjem informacij na desetinah različnih spletnih strani. Vsaka občina ima svoj regionalni center za razvoj z dvema ali tremi zaposlenimi, pa turistični informacijski center pa lokalno turistično organizacijo (ki, da je bolj zapleteno, združuje več občin), pa še nekaj turističnih društev, pa gasilci imajo tudi svoj muzej in tako dalje in tako dalje. Prebivalcev pa je  v občini pet tisoč ali še manj! Kje dobiti dobre kadre in kako zagotoviti kakovostno delo znotraj javnega sektorja, pa je seveda vprašanje, na katero pri nas še nismo našli dobrega odgovora – razen regionalizacije Slovenije, ki je bila naprej prvovrstna politična tema, potem so nanjo, tako se zdi, vsi pozabili in očitno je to še en projekt, s katerim je treba odlašati čim dlje. Naj bo regij več ali manj, jasno je, da je taka razdelitev za turistični razvoj bolj smiselna, saj, navajam kot primer, zaokrožena turistična enota ne morejo biti posebej občine Kranj, Naklo, Preddvor in Jezersko, ampak je vse to Gorenjska z določenimi skupnimi imenovalci, ki bi morali postati osnova za turistični razvoj. Pa še bi se morala Gorenjska, sploh na področju turizma, povezovati tudi z drugimi regijami, ker je Slovenija enostavno premajhna, da je ne bi bilo mogoče prevoziti v treh urah ne glede na smer.

Seveda bi moralo to pomeniti tudi veliko spremembo v odnosu do organiziranosti služb, ki se ukvarjajo z razvojem turizma na lokalnih ravneh. Koliko so na to pripravljeni, je seveda drugo vprašanje, čeprav načeloma ugotavljam, da se stanje izboljšuje, dejstvo je tudi, da je vse več zaokroženih destinacij, ki presegajo občinske meje.

Dokler slišim izjave, kot je zgornja, me bo še skrbelo.

Zato vsem lokalnim veljakom v letu 2011 želim, da bi pokukali čez občinske meje, si podali roke in po mušketirsko nastopili vsi za enega in eden za vse. Bralcem pa želim poleg sreče tudi čim več časa za potepanja.

Prejšnja objava Naslednja objava

8 komentarjev

  • Odgovori inja 25. 12. 2010 at 11:10

    Končno mi jo je uspelo kupiti. Od sedaj dalje jo bom redno brala.
    Zanimive teme, privlačne slike in oblika. Samo dobronameren (zelo subjektiven) nasvet; kot urednik poskrbi za to, da boste še naprej objavljali berljive članke. Vsak popotnik ni nujno dober pisec. Npr. pri Horizontu jim očitno to ni jasno in je včasih kakšen prispevek res mučno brati. (Mogoče sem edina, ki jo to moti, pa vseeno:) Kakšen stavek se obrne, se zamenja beseda pa je vse lepše in lažje berljivo.
    Tvoji članki so pa že od nekdaj odlični, manj niti ne pričakujemo 🙂
    Uspešno delo celotni ekipi tudi v novem letu, lp.

  • Odgovori chef 26. 12. 2010 at 22:34

    @inja: Stokrat hvala!
    Nimaš pojma, kako težko je pri nas dobit dobre pisce. Baza je nikakršna, prišlo je pa tudi do tega, da vsak, ki je šel več kot tristo kilometrov daleč čez mejo misli, da bi moral to objavit. In ne samo to: on celo misli, da je odličen pisec pa še odličen fotograf. Brez vsake samokritičnosti.

  • Odgovori seamus 27. 12. 2010 at 6:16

    Jest ti pol lahko prodam quick business guide za Bangkok 😀

  • Odgovori inja 27. 12. 2010 at 12:49

    Vem kako je. 🙂
    En tak primer so tud nekateri profesorji na faksu (vsaj na našem:)), ki mislijo da jim z magisterijem ali doktoratom podarijo še sposobnost pisanja knjig oz. učbenikov. Verjamem da so strokovnjaki, sam dajte jih lektorirat ker študenti trpimo ob prebiranju (vsaj tisti, ki dejansko kaj preberemo). Ob napakah v stilu ˝Z cilji…˝ dobim kar kurjo polt.
    Članki so pa tako razred zase, ker so vsi prepričani, kako preprosto jih je napisati.
    Kako paše če se končno nekdo strinja z menoj 🙂

  • Odgovori chef 27. 12. 2010 at 23:02

    @inja: S profesorji je še ta problem, da če jim besedilo minimalno popraviš, že sitnarijo. Pravzaprav se mi zdi kar malo hecno, kako se svet vrti – zdaj že jaz popravljam profesorje.
    Paše, ja, o tem bi lahko dve uri debatirala ob pivu, hehe.

  • Odgovori maja 28. 12. 2010 at 8:46

    Inja, nisi samo ti opazila – popolnoma delim mnenje s tabo, kar se Horizonta tiče. No, sicer ga nisem brala že kakšno leto, ampak ravno iz razloga, ki si ga navedla. Sem imela občutek, da berem srednješolske spise. V zvezi s profesorji in njihovimi besedili pa si me ravno spomnila, da bi si lahko enkrat vzela čas in pretipkala dekanovo pismo, ki mi je bilo poslano letos jeseni – mogoče bi bilo komu zanimivo videti/prebrati kako pismeni so ljudje, ki vodijo fakultete…

  • Odgovori inja 28. 12. 2010 at 12:22

    Profesorji so najboljši potem ko se še hvalijo, češ jaz sem napisal že deset knjig pa strogo ocenjujem seminarske. sevedaaa…. aaah 🙂
    Kar odpri pivo, te teme ne zmanjka heh. pa več nas je tega mnenja, to je glavno 🙂

  • Odgovori chef 28. 1. 2011 at 9:03

    Heh, tista direktorica ni več direktorica. Pa ne zaradi mene …

  • Komentiraj