Javna uprava: sedi, pet

Morda ne dajem takšnega vtisa, a v resnici sem zelo samokritičen. Predvsem do samega sebe™. Čeprav se imam za dobrega pisca, bi odlično ali prav dobro ocenil največ 10 odstotkov zapisov na blogu. V praksi pa ugotavljam, da sem med redkimi, ki svoje delo dejansko ocenjujejo kritično, medtem ko večina trdi, da so praktično najboljši in najhuje je, da tako tudi v resnici mislijo. Ob vsej objektivnosti, ki jo premorem, večini na različnih področjih težko prisodim oceno, ki bi presegala dobro, kar je tudi normalno, če vemo, da normalnost opisuje Gaussova krivulja. Za slovenske razmere pa bi rekel, da je krivulja pomaknjena v levo, s čimer nakazuje na nenormalno stanje. Razlog za to je seveda vsesplošno dobro mnenje, ne samo o samih sebi, ampak tudi o okolici.

Zadovoljni smo z vsakim sranjem. Zato sranje tudi dobimo. Včasih je lepo okrašeno, servirano na krožniku. Preberite komentarje pod tem zapisom. Komentatorji težave niso videli v šokantno neokusni hrani, ampak v avtorju kritike. Zakaj je tako? Kdor ni kritičen sam do sebe, seveda ne more delati dobro, poleg tega pa težko kritizira druge, ker bi mu sicer kaj hitro povedali svoje. Bolj varno je biti tiho ali kritizirati tam, kjer nihče ne sliši. Kdor se oglasi, je pač moteč dejavnik, ki ogroža stabilnost sistema. In ta je v zadnjem času očitno ogrožena. Zato slišim posvečene mnenjske voditelje čedalje pogosteje razlagati, da Sloveniji niti ne gre tako slabo, češ da imajo tudi v najbolj razvitih državah težave tako z zdravstvenim in pokojninskim sistemom kot tudi s korupcijo. Dokaz za to naj bi bila Patria na Finskem, pri čemer pozabijo omeniti, da je standard na Finskem bistveno višji kot pri nas.

Zaradi takšne mentalitete in strahu pred spremembami, ki bi nagrajevale najboljše, tudi s socialno kapico, me niti malo ni začudila ugotovitev, da so javni uslužbenci odlični in da delajo nad pričakovanji. Leta 2014 so bile tri četrtine zaposlenih v državni upravi odlične in zaradi izjemnih rezultatov bo naslednje leto 60 odstotkov uspešnih javnih uslužbencev dobivalo višjo plačo, obenem pa bodo sitnarili, da jih je premalo in da imajo preveč dela. Pozor, ne pravim, da uspešni zaposleni ne bi smeli dobivati višjih plač, pravim samo, da je nemogoče tri četrt vseh javnih uslužbencev oceniti z odlično oceno. To pomeni, da so realno odlični dejansko prikrajšani na račun realno ne-odličnih, kar vodi v sistem plačne uravnilovke, v katerem je napredovanje bolj ali manj odvisno samo od starosti in od ritolizništva oziroma sposobnosti prilagajanja sistemu.

In temu sistemu odlično služijo sindikalisti, ki, kot sem ugotavljal že pred dobrim letom, z branjenjem enotnega plačnega sistema na račun pridnih in sposobnih branijo predvsem lene in nesposobne. Ki v bistvu sploh ne obstajajo. Da to ni res, ve vsak, ki je kdaj hodil v šolo ali k zdravniku. Seveda, obstaja veliko sposobnih in pridnih učiteljev in zdravnikov. A obstajajo tudi leni in nesposobni. Vseeno so vsi ocenjeni kot odlični in vsi imajo enako prenizke plače.

Enako je na vseh področjih. Ob objavi seznama najuspešnejših osnosnih in srednjih šol so pri SVIZ-u podivjali. Zato se tudi ne gre čuditi, da slovenski maturanti niso sposobni doumeti, da vsi niso enako sposobni, zaradi česar so po Gaussovi krivulji nekateri pač uspešnejši od drugih. Ampak, nič hudega, slej ko prej bodo pristali v sistemu, kjer je razkorak med minimalno in povprečno plačo med najnižjimi v Evropi.

Prejšnja objava Naslednja objava

11 komentarjev

  • Odgovori Seamus 29. 12. 2015 at 19:25

    Vse to je zaradi tega, ker ni odgovornosti.
    Če bi nekdo prevzel odgovornost za šlamastiko bi zadeve začele padati kot domine in ščasoma bi se sistem uravnovesil. Dokler ni nihče nič kriv, je vse skupaj nepomebno in brez informacije. Zgolj podatek, ki ne pove nič o dejanskem stanju. In ker je teh, vase zagledanih, odličnjakov v tej naši državi zadosti veliko, imamo takšno vlado, ki jim to omogoča. Pozitivna povratna zanka (če ne veš kaj je to – napaka se samo povečuje, v nekončnost).

  • Odgovori beach_boy 29. 12. 2015 at 21:38

    Če se ne motim, oceno podeli nadrejeni, vodja oddelka. Tisti, ki da večini podrejenim oceno odlično, bi ga morali nemudoma razrešiti vodstvenega položaja. Sta dve možnosti:
    1. Vodja oddelka se ima podrejene, ki so po večini sposobnejši od njega. Ker ima prenizko postavljene standarde, da večini oceno odlično. Vodenje oddelka si zasluži kdo od podrejenih.
    2. Vodja oddelka da podrejenim oceno odlično, da je mir v hiši in da si kupi njihovo podporo. Takega bi morali ne samo razrešiti, ampak tudi odpustiti.

  • Odgovori Feri Naf 30. 12. 2015 at 0:13

    V večini primerov si nočejo komplicirat lajfa … tko da, ja … opcija 2.
    Ampak, vse to izvira iz osnovnega pomanjkanja samokritičnosti. V nasprotnem primeru bi bil mir v hiši tudi ob realnem ocenjevanju (ob predpostavki, da je nadrejeni tega sposoben).

  • Odgovori Roman Černigoj 30. 12. 2015 at 7:49

    Družba amaterizma. Vse je dobro, ma kaj dobro – vse je odlično, izjemno. Začne se že v OŠ. Večina je prav dobra ali odlična, vsaj peti NI nadarjen za bogisgavedi kaj že. Nekateri so tako genialni, da si v prvem razredu (pri šestih letih) ne znajo niti riti obrisat. Ali pa obut in oblečt. Pogledaš TV oddaje v najbolj gledanih terminih… ali pa neko občinsko ali šolsko prireditev ob recimo kulturnem prazniku. Važno da smo vsi veseli in da ploskamo ker je tko faaajn. Bognedaj kaj pošinfat, kaj pa če bo kdo zameril?
    Javna uprava je samo zrcalo.

  • Odgovori Matej Zalar 30. 12. 2015 at 9:04

    @Seamus: Seveda ni odgovornosti. Ampak odgovornost bi morali iskat od najmanjše malenkosti naprej. Zakaj sem moral v zadnjih treh letih, odkar imam s.p., banki plačat 300 evrov za storitev, ki je bila obvezna, čeprav so na FURS zdaj vendarle priznali, da ločitev poslovnega in osebnega računa pravzaprav ni prinašala ničesar? In to so uvedli odlični kadri, ki imajo – realno za slovenske razmere – odlične plače. Ob tem pa še mislijo, da bom z njimi solidaren.

    @Beach_boy, @Feri Naf: Skupaj držijo, ker je to edini način za udobno preživetje. Obenem se bodo vedno izgovorili na take in take postopke vrednotenja dela, češ da se drugače kot za odlične ne morejo oceniti že zaradi zakonodaje. Ker pri nas je vse predpisano. Kdo piše zakone, je seveda jasno. In jasno je tudi, kateri kreteni jih sprejemajo. Tem budalam ni težko vmes podtakniti nekaj členov za zagotovitev udobnega življenja oziroma statusa quo.

    @Roman: Noro je, da se ta narod dela norca iz Američanov. Pravzaprav iz vseh.

  • Odgovori Natasa 30. 12. 2015 at 12:38

    Kolegica je pred ca. dvemi leti za polni delovni cas (za povprecno slovensko mesecno placo) nadomescala delavko v javni upravi (enem izmed ministrstev), ki je bila na porodniskem. Rekla je, da ima v enem tednu za skupno ca. 10 ur efektivnega dela in da se delovno mesto ni ukinilo, saj bi sicer delavka izgubila sluzbo. Predstavljam si, da je tak delavec na koncu zaradi izvrstne zmoznosti blefiranja in ustvarjanja videza nenadomestiljivosti ocenjen z odlicno oceno in tako nagrajen za izjemne rezultate.

  • Odgovori Seamus 30. 12. 2015 at 17:25

    @Natasa – pa misliš, da jim je sploh treba blefirati? Jaz sem prepričan, da ne. Oni si to oceno napišejo, kot njim paše, preverijo sami in to je to. Vse po črki zakona, ki ga, kot je že omenjeno, zopet sami napišejo. Drugo leto pa višja plača, ker jim itak zakon to omogoča. Vsake toliko pa še kakšen štrajk (ki se jasno šteje v delovni čas, saj jim zakon to omogoča), da ne bo kdo mislil, da jih ni več, in za nagrado zopet višja plača. Kaj češ boljšega.

  • Odgovori Seamus 30. 12. 2015 at 17:32

    Seveda za to, da je dolg Slovenije že krepko čez 80%, niso oni nič krivi:
    Javni dolg je bil medtem ob koncu tretjega četrtletja pri 32,1 milijarde evrov oz. pri 84,1 odstotka BDP

    To, da se ta govna redijo na račun ostalih, ki poskušajo kaj delati je itak samoumevno, saj je vse po črki zakona! Čisto nič se ne čutijo krive in čisto nič jih ni sram, da dobi solidno plačo za praktično nič dela, brez vsake odgovornosti.

  • Odgovori Aleš 30. 12. 2015 at 17:45

    Na žalost te situacije ni samo v javni upravi, ampak jo najdemo tudi v podjetjih, predvsem državnih. Sindikat ščiti staroselce z visokimi plačami, ki se čohajo po jajcih. Seveda so vsi so odlični in prav dobri. Bohvar, da bi kakemu plačo znižali in jo dvignili uspešnejšem mlajšem kolegu. Ampak tako je. Napreduje se na račun staža in ritolizništva, sposoben kader pa gre raje v tujino.

  • Odgovori Matej Zalar 30. 12. 2015 at 18:40

    @Nataša: Asbolutno verjamem. Nekoč sem naredil reportažo o nekem kraju. Temeljito, kot se spodobi: en dan za pripravo, tri dni terena, en dan za pisanje. Čez čas je klical župan občine in me vprašal, kako, vraga, mi je uspelo toliko naredit in koliko časa je trajalo. Ko sem mu povedal, je rekel tole: “Na turizmu imam zaposleni dve delavki, a v celem letu nista naredili toliko.”

    Saj je res, da sem garal in da bi v normalnih razmerah delal še dan ali dva več – ampak še vedno smo na manj kot dveh delovnih tednih. S tem da niti jaz nisem noben genijalec, ampak sem bil samo človek, zaposlen v zasebnem sektorju. Ta firma je potem propadla, tiste babe imajo službo verjetno še danes.

    @Aleš: Seveda je v državnih podjetjih enako kot v javni upravi. Drugače ne more biti. Adria Airways je nekoč delala izgubo s čarterskimi poleti. To je nekaj popolnoma nezaslišanega in tega ne bi odločil niti otrok. Odgovarjal ni nihče. In zdaj si upajo še pizditi, ker se bo Adrio prodalo tujcem.

  • Odgovori Matej Zalar 30. 12. 2015 at 18:41

    Sicer pa … tole. Dodatek je dobival minister, ki zdaj reže denar vsem in povsod. Take bi bilo res treba na gobec.

  • Komentiraj