Jebala vas rdeča zvezda

Seveda bi lahko stara vešča kritizirala oblast, izrojeni kapitalizem, diskriminatoren in sovražen odnos do drugačnih na kakršenkoli način in s kakršnimkoli simbolom, a je izbrala točno tisti ceneni način pod točno tistim simbolom, ki je eden od temeljev razdvojenosti slovenske družbe.

Malo mi je mar za rdečo zvezdo. To je preživeti simbol, tako kot na primer karantanski panter. To sta simbola, s katerima se identificirajo samo še butci, ki niso sposobni družbe 21. stoletja kritizirati z vizijo, ampak se zatekajo v zgodovino, ki je to postala zato, ker so včasih živeli kritiki družbe, ki so se ozirali v prihodnost.

Ob tem samo omenim, da mi je vsakič znova hudo ob bebavih argumentih o neproblematičnosti simbola rdeče zvezde, češ da je rdeča zvezda tudi v Heinekenovem logotipu, torej v logotipu podjetja, ki je tudi lastnik nekoč domnevno naših pivovarn. Kontekst Heinekenove zvezde je seveda čisto drugačen od konteksta komunistične zvezde. Rdeča zvezda je bila že v srednjem veku pivovarski simbol. V šestdesetih letih je Heineken rdečo zvezdo umaknil oziroma nadomestil z belo zvezdo z rdečo obrobo prav zaradi tega, da ne bi preveč spominjala na komunistični simbol. Zvezdo so spet pobarvali rdeče šele potem, ko je praktično ves svet ugotovil, da je komunizem utopičen sistem in da revolucija nima nobene zveze s spoštovanjem človekovih pravic in da seveda ne tolerira niti drugačnosti, za katero se bojda zavzema tisti del družbe, ki se je včeraj udeležil kulturnega dogodka.

Seveda mora biti vsakemu butcu jasno, še posebej dobro pa je to jasno Makarovičevi, da take provokacije izzovejo – provokacije. Majhna skupina bedačkov, ki so včeraj skušali z nekakšnim kruljenjem pokvariti to levičarsko prireditev, dokazuje, da je vseeno relativno malo retardirancev, ki podivjajo ob najbolj cenenih agitacijah. Veliko več je tistih, ki si o takšnih prireditvah mislijo svoje. Kot si mislim svoje o vseh tistih samooklicanih intelektualcih in izobražencih, ki nasedajo provokacijam podpihovalcev sovraštva zato, ker so zapakirane v nekakšen kulturen dogodek, ki naj bi promoviral tisto, kar je trenutno politično korektno.

Med bolj in manj kulturnimi podpihovalci sovraštva je razlika samo v formi. Za Marka Perkovića vsaj takoj veš, da je idiot in smeš to tudi naglas povedati. Za Svetlano Makarovič veljajo drugi vatli. Že o nekdaj. Ona je lahko javno izjavila, da si skupina mučiteljev mačk zasluži šus v glavo. Če bi to izjavil Drago Jančar, bi spremljali pogrom. Ampak on si česa takega ne bi privoščil.

Prejšnja objava Naslednja objava

19 komentarjev

  • Odgovori Stane Debevec 1. 7. 2017 at 7:00

    Dobro jutro g. Zalar,

    se kar strinjam. Za nekatere -kao – kulturnike bi si celo upal reči, da potrebujejo vsake toliko časa neko provokacijo, da se ne pozabi nanje. Najlaže je seveda s tistimi problemi, ki jih imamo že kakih sto let in ki jih ne pustijo, da bi potihnili. Mislim na prepad med katoliki in levičarji oz. liberalci. No še prej so bili pa katoliki in luteranci.
    Lepo je če ima nekdo rad živali. Ampak najprej bi moral imeti rad svojo vrsto.
    Pozdrav Stane.

  • Odgovori paradajz 1. 7. 2017 at 7:35

    Lepo napisano. Meni se zdi predvsem otročje, da v tem času kdo išče pozornost s tovrstnimi provokacijami.

    @Stane Debevec
    Zadnja dva stavka sta pika na i.

  • Odgovori Mmml 1. 7. 2017 at 7:55

    Prireditev se me je dotaknila tako kot parada ponosa. Imejte svoja sprevržena nagnenja doma in mi jih na noben, tudi najbolj subtilen način ne vsiljujte.

    Moja spolna, verska in politična usmeritev je zgolj moja in jih ne bom “iz inata” demonstriral po ulicah.

    Gospa Makarovič (nekoč je v svoji maniri podivjala na nekega novinarja, ko jo je naslovil z “gospa Makarovičeva”, češ da ona ni lastnina nobenega Makaroviča), je za mene sploh nevredna javne pozornosti. Naj se ukvarja z mačkami, ki so ji tako ali tako ljubše kot ljudje in predvsem otroci (otroška pisateljica, fej).

  • Odgovori jazsembog 1. 7. 2017 at 11:01

    Ko vidis koliko pozornosti dobijo pri nas taksni ali drugacni zdraharji, je jasna da nasa slovenija ne more biti uspesna.

  • Odgovori filmoljub 3. 7. 2017 at 17:18

    Javljam se iz letovanja v tujini, konkretno z italijanske obale. Proti vzhodu se nikoli nisem preveč rad oziral, ker sem pri tem dobil pekoč anus in občutek nategnitve. Nekaj takega kot z arbitražo in temi rečmi. Je pa res, da je verjetno manjše zlo, če te napiči tujec, kot pa politikantski rojaki in lastna država.

    Ugotavljam podobno kot svojčas Miha Mazzini. Če si že na oddihu v tujini, absulutno ne smeš brati slovenskih medijev (ker bi recimo želel biti obveščen vsaj o najpomembnejših dogodkih oz. obdržati vsaj stik z domačo sceno). Eno samo zdraharstvo, nekrofilija, negativizem, depresija. Človeka prime, da se sploh ne bi vrnil z morja.

    • Odgovori Anonimno 3. 7. 2017 at 22:34

      Aha, in potem ,svetovljan, bere tuje časopise, ki jih je ena sama simbioza, dogovor, razumevanje, pozitivizem, impresija, sama pozitiva od prve do zadnje strani. To je pa kakor tuji tisk?

      • Odgovori filmoljub 5. 7. 2017 at 13:25

        Ne govorim o tisku, temveč o stanju duha, ki je nekako skladen z odgovori raznih anonimnežev, hudih vsevedov ter intelektualcev. Lepo, da si potrdil moje domneve.

        • Odgovori Anonimno 11. 7. 2017 at 13:37

          Saj mi smo pozitivni, živimo v vilah z ograjami, imamo se super. Ti si tisti, ki je totalno negativno nastrojen, ker se bo moral po dopustu vrniti v svoje bedno življenje v podedovano staro stanovanje v bloku s pretežno priseljenimi državljani :).

          • filmoljub 14. 7. 2017 at 8:28

            Ha, ha, pa saj to je neverjetno, kako pravilno si me zadel. U nulo. Pa ne, da se celo poznava? Sva mogoče soseda? 😆

  • Odgovori Rado 5. 7. 2017 at 8:02

    Oni dan sem na HTVju gledal eno anketo med mladimi na zagrebških ulicah. Spreševali so jih, če poznajo Tita i kakšno mnenje imajo o njem. Polovica jih še nikoli ni čula za Tita, druga polovica je premalo vedela o njem, da bi ga lahko karkoli presojala.
    Če pustimo vnemar njihovo šibko poznavanje zgodovine, je to prava stvar. Tito ni del njihove zgodbe, oni si ustvarjajo svoj svet.

    Tudi rdeča zvezda ni del tvoje zgodbe Matej. Premlad si bil. Ni vplivala nate. Zato bi bi bila edina prava reakcija, da bi bil do nje indiferenten. Da bi skomignil z rameni in šel naprej. Če si se vseeno v to zgodbo vpletel z močnimi čustvi je to jasen pokazatelj nemoči tako splošne razgledanosti, kot tudi nemoči inteligence. Vse to ti nič ne pomaga Matej. V kritičnih trenutkih posežeš po privzgojenih vzorcih. Po vzorcih, ki so bili vsidrani vate, ko še sam nisi bil sposoben presojati. Tako rdeča zvezda, kot tudi jaz, ki ti razbijam vzorec privzgojenega odnosa do zvezde sva hvaležen predmet tvojega sedanjega in bodočega srda. Pričakujem, da boš še naprej pizdil na naju.

    Citiram: “a je izbrala točno tisti ceneni način pod točno tistim simbolom, ki je eden od temeljev razdvojenosti slovenske družbe.”

    O razdvojenosti pišeš Matej. Le piši. Meni razdvojenost ustreza. Jasno namreč želim sporočiti, da ne želim imeti ničesar z ideologijo, ki se napaja iz svojega vzorca. Iz okolja, ki se je odločilo za kolaboracijo z bandami sil osi. (O bandah pišem zato, ker okupacija ni bila pravno utemeljena. Nemci, Italijani in Madžari so nas napadli BREZ vojne napovedi. In takšna okupacija po mednarodnem pravu ne more imeti pravnih učinkov. Bande so torej bile v mestih in ne v hostah).

    • Odgovori Aleš 5. 7. 2017 at 13:35

      g. Rado,
      Predstavljajte si “obratno” situacijo, da bi na glavnem trgu kateregakoli mesta v katerikoli evropski državi bila proslava z naslovom “Na mojem rokavu bo svastika”, kjer bi se slavili “dosežki nacizma” – saj vse pa le ni bolo slabo, k’nede – in prepevala Horstz Wessel Lied – Die Fahne hoch?
      .
      Po vašem bi vsi mediji to gladko spregledali in tudi tudi vsa mladina, ki “ni bila del te zgodbe” bi dogodek gladko ignorirala.
      .
      V glavah demokratičnih Evropejcev sta rdeča zvezda in svastika dejansko enakovredna diktatorska, zatiralska in nedemokratična simbola.
      Nazadnje je to, vsaj upajmo, ugotovila šivilja, ki ji je javno prepevanje “Bandiera Rossa” odneslo mesto evropske komisarke – so kakšni komisarji tudi “podobnih kapacitet”, ampak z rdečo zvezdo so pa opravili.
      .
      Da bo take kalibre, kot ste samo, kdaj srečala pamet, nimam upanja. Ste pač doživljensko pohabljeni.
      Prosim samo, da ne pohabljate še generacij za sabo, če se pa temu res ne morete upreti, pa to počnite za svoj denar. Ne pa za davkoplačevalskega.
      .
      Hvala!

    • Odgovori Anonimno 14. 7. 2017 at 20:19

      Nemogoče . Se izogibam zgub. Pa ti si blokovc, tko da tudi soseda ne morva bit .

  • Odgovori Donko 5. 7. 2017 at 13:10

    Howgh!

  • Odgovori Anonimno 5. 7. 2017 at 15:11

    Šivala je deklica zvezdo, oj zvezdo rdečo kot kri……

    To ni ravno za zanemariti. Svoboda, pa to. 😉

  • Odgovori Matej Zalar 5. 7. 2017 at 17:55

    @Rado: Absolutno rdeča zvezda ni del moje zgodbe, tako kot del moje zgodbe ni kolaboracija. Zato mi gre pa na kurac, da zvezdo (ali kolaboracijo) kar naprej vlačijo po vseh možnih proslavah in prireditvah nekih odsluženih starčkov in stare vešče, ki je del moje zgodbe samo skozi pravljice – in želel bi si, da tako tudi ostane.

    Da mladina na Hrvaškem nima nobenega odnosa do tega simbola, je pa verjetno tudi logično, kajne? Verjetno jih tam z njim ne posiljujejo tako odločno, kot se to dogaja pri nas?

  • Odgovori nevemkdosem 6. 7. 2017 at 13:04

    Ogabna je. Pa čemu to služi? Provociranju? Zakaj se šemijo v neke pionirske uniforme ljudje, sploh niso bili niti rojeni, ko je Jugoslavija razpadla?
    Makarovička naj se spakira

  • Odgovori Anonimno 10. 7. 2017 at 22:18

    Mijauuu…

  • Odgovori Luka Leskovec 12. 7. 2017 at 12:08

    @matejzalar
    Zakaj nimas pod tem blogom precej vec tretje razrednih komentarjev lastnikov omenjenega simbola? Ker vecina njih niti ne razume tega, kar si hotel povedati.
    Bloga, ki se brez sramu in strahu dotika vseh tem, ni lahko pisati. Ne kloni pod komentarji takih in drugacnih “Radotov”.
    Srecno naprej!
    Luka

  • Odgovori Matej Zalar 12. 7. 2017 at 14:05

    Ni težko pisati … je pa težko uspeti, če nisi od nikogar.

  • Komentiraj