Kolesarjenje vštric je varnejše. Kolesarji bi morali biti privilegirani.

Včeraj sem, nič kriv, spet pogledal smrti v oči.

Več sreče kot pameti

S kolegico sva kolesarila po ravni, v popoldanskem času srednje prometni, normalno široki in dobro pregledni podeželski cesti. Nasproti je prihajal avto luksuznega razreda, širok kot vesoljska ladja. Po levi pa je mimo šinil starejši avto nižjega razreda, opremljen, kot so opremljeni avtomobili nižjega razreda tistih lastnikov, ki imajo nekakšne športne ambicije.

V glavi se mi je v trenutku odvrtela ta slika: malček se bo z vso hitrostjo zaletel v velikana, zato ga bo zavrtelo okoli njegove osi v obratni smeri urinega kazalca, midva pa bova drug za drugim s hitrostjo več kot trideset kilometrov na uro v naslednjem trenutku priletela naravnost v razbitino z že težko poškodovanim ali na licu mesta mrtvim voznikom. Trenutek ali dva sta me ločila od instinktivnega manevra: zavil bi levo, v graben.

K sreči je bedak naletel na enega od devetindevetdesetih voznikov, ki so to situacijo sposobni z nekaj sreče rešiti brez nesreče.

Da ne pozabim …

Kolesarila sva drug za drugim, skladno s prometnimi predpisi.

Če bi vozila vštric, bi cepec zagotovo vedel, da za prehitevanje nima dovolj prostora. Tako pa je mislil, da se bo izšlo. Z nekaj smole bi se ubil.

Gneče na cesti ne povzročajo kolesarji, ampak avtomobili

Teorija in ponekod tudi praksa, ki pravi, da je za kolesarje bolj varno in za voznike bolj praktično, če se kolesarjem dovoli vožnja vštric, ni nekaj novega. O tem so pisali tudi pri avtomobilistični reviji. Ko sem v odmevnem prispevku med drugim izpostavil vprašanje ali so na cesti bolj moteči a) kolesarji v odnosu do avtomobilov ali b) avtomobili v odnosu do kolesarjev, seveda nisem predvideval, da se bo večina strinjala z drugo trditvijo. Začudili me niso niti odgovori, da druga trditev ne velja zato, ker so avtomobili pač hitrejši.

Logika, da imajo hitrejši, torej močnejši, prednost pred počasnejšimi, torej šibkejšimi, je po desetletjih kraljevine avtomobilov na cestah zakoreninjena v mentaliteto človeka 21. stoletja tako globoko, da česa drugega ni bilo pričakovati.

Kot kolesar in kot voznik avtomobila z vso svojo pametjo ne morem razumeti, kako so lahko manjši, maloštevilni in tišji kolesarji z ničelnim ogljičnim odtisom na cestah bolj moteči od množice večjih in glasnejših avtomobilov, ki za seboj puščajo znaten ogljični odtis. Argument, da kolesarji povzročajo gnečo, je smešen. V torek sem razdaljo od Rudnika do Škofljice v lagodnem tempu prevozil hitreje od avtomobilov, ki so se po polžje pomikali v koloni. So kolono povzročili kolesarji? Seveda ne. Povzročili so jo avtomobili. Povzročijo jo vsak ljubi dan. Zjutraj v eno in popoldne v drugo smer.

Privilegije imajo močnejši

Glede na odmevnost mojega prispevka se ne gre čuditi odzivu za varnost v prometu pristojnih služb, ki se v Republiki Sloveniji ne trudijo za izboljševanje varnosti s pametnim prilagajanjem zakonodaje, ampak branijo obstoječo, čeprav slabo ureditev, ki že dolgo ni prilagojena novi situaciji. V prispevku, ki ga je podprla Agencija za varnost prometa, lahko tudi beremo, da naj kolesarji vozijo v skupinah, ki »naj bodo manjše (do pet), kolesarji v njih pa naj vozijo en za drugim na ustrezni razdalji«.

Preprečevati kolesarjem druženje in rekreacijo, zato da imajo prosto pot hitrejši, torej močnejši, je nasilje nad prevelikim številom ljudi, da bi to smeli mediji papagajsko ponavljati, ne da bi predstavili tudi drugo mnenje, na primer tudi s primeri dobre prakse v tujini.

Obenem bi od Kolesarske zveze Slovenije morali pričakovati resne aktivnosti v smeri izboljševanja zakonodaje na način, da bo kolesarjem prijaznejša. Vem, da tudi predstavniki organov KZS kršijo prometne predpise z vožnjo vštric in da se v nasprotju s priporočili Agencije za varnost prometa vozijo v strnjenih skupinah, ki so znatno številčnejše od petih kolesarjev. Na enak način redno trenirajo slovenski tekmovalci, četudi za njimi ni spremljevalnega vozila.

Privilegije šibkejšim!

Verjeti, da bomo, četudi kot relativno vplivni posamezniki, ob svojih rednih službah dejansko sami lahko vplivali na zakonodajo, je naivno. To je delo Kolesarske zveze Slovenije, ki naj pri tem sodeluje z Javno agencijo RS za varnost prometa, ki naj bi izvajala tudi razvojne naloge na področju varnosti cestnega prometa, in s profesionalnimi kolesarji, ki bi verjetno z veseljem priskočili na pomoč kot promotorji sprememb.

Čas je za prilagoditev prometa. Navsezadnje z gotovostjo trdim, da imajo kolesarji in pešci iz mnogih razlogov večjo moralno pravico za uporabo cest. Zato bi morali biti kvečjemu privilegirani, če želimo ustvariti okoljsko bolj vzdržen način transporta in navsezadnje tudi izboljšati zdravje populacije ter varnost na cesti.

Vsem je jasno, da moramo kolesarji ali pešci sami skrbeti za varnost, ker smo bolj izpostavljeni ob nesrečah. A obenem bi moralo biti vsem jasno, da šibkost ni izgovor za zakonsko privilegiran status hitrejših, torej močnejših. To je izraz primitivizma in nazadnjaštva.

Prejšnja objava Naslednja objava

18 komentarjev

  • Odgovori Paternina 30. 3. 2018 at 14:02

    Citiram tole avtomobilistično revijo:
    “bi bilo torej večjo odgovornost potrebno pričakovati tudi od kolesarjev, še posebej, če prakticirajo (prepovedano) vožnjo vštric. Tukaj kritika leti predvsem na tiste rekreativce, ki tovrstno vožnjo izkoriščajo za debato in se ob tem ne menijo za okolico. Na tej točki bi izpostavil resnično situacijo izpred nekaj let, ko je bil voznik avtomobila zaradi zelo počasne in neodgovorne vožnje dveh kolesarjev, ki sta se med vožnjo vštric pogovarjala, v nepreglednem ovinku prisiljen v prehitevanje, s čimer pa je izsilil prednost nasproti vozečemu vozilu, ki je posledično zletelo iz ceste in trčilo v jarek.”

    Sem potem nehal brat. Avtomobilist je bil prisiljen v prehitevanje v nepreglednostnem ovinku. Mislim…česa vsega so ti kolesarji zmožni, a ne?

    Drugače pa dober zapis. Se strinjam z zapisanim.

    • Odgovori Profesionalni kolesar 30. 3. 2018 at 15:00

      “Prisiljen” v prehitevanje..bolj ko o tem razmišljam, bolj se smejim.
      Avto potrebuje za upočasnjevanje (90km/h na 25km/h) 34m, kolesar se med tem premakne 7m..pomeni da je avto prisiljen v prehitevanje samo če pri 90kmh (največja dovoljena hitrost) 27m prej še ne vidi kolesarja (info–25m=razdalja med cestnimi stebrički)..poleg tega vsaka avto šola uči da se v ovinek ne prehiteva (še sploh če je nepregleden)..tako da za nastalo nesrečo nista odgovorna kolesarja ampak avto ki je šel prehitevat.

  • Odgovori Miha Jakšič 30. 3. 2018 at 14:18

    Jaz se javim, da naredim študijo. Sebe, KZS in Agencijo bom prijavil na raziskovalni projekt, ki bo dokazal + in – ter podal navodila za spremembo zakonodaje. Vsi bomo zraven nekaj pokasirali in bomo vsi zadovoljni, ali pač?!

    • Odgovori Paternina 30. 3. 2018 at 15:24

      Zamisel je dobra in skladna s slovenskim pristopok k reševanju problemov. Rabiš pa vsaj še enega sodelavca za kolesarjenje vštric. Se javim. Spoh če bo plača dobra in delavnik ugoden!

      • Odgovori Miha Jakšič 31. 3. 2018 at 0:15

        Dober pitch, YouTube are in.

        • Odgovori Miha Jakšič 31. 3. 2018 at 0:16

          Autoco… You are in!

  • Odgovori Danijel 30. 3. 2018 at 17:30

    Absolutno. Ustanoviti je potrebno komisijo, ki bo v odbor za odločanje o sestavi organa za sprejem ukrepov o tej velevažni zadevi predlagala primerne može, ki bodo v omenjeni organ izbrali kar največje strokovnjake, da podajo smernice in predloge nadaljnjo obravnavo.
    Zapovrh še par nadzornikov, da se počrpajo sejnine. Aja pa maketo tud rabmo 🙂

    • Odgovori kren 31. 3. 2018 at 14:58

      Jaz se javim za dobavo opreme, znam zrihtat dva bicikla z opremo za 260.000 evrov…

  • Odgovori Anonimno 30. 3. 2018 at 22:41

    Amen! V kolikor bi bil tak predlog sprejet, potrebujem le še nekoga, da kolesari z mano vštric. Do takrat pa se bom sam vsak dan srečeval s smrtjo iz oči v oči…Torej, še sprejeti zakon, da kolesar lahko sam ali s pajdašem vozi po sredini voznega pasu.

  • Odgovori Željko 31. 3. 2018 at 11:51

    Na cesti ni druženja, Cesta ni za druženje, Cesta je zato da se nekam varno pride, poudarek na VARNO ne pa da smo kolesarji vsako vožnjo v strahu, ali se bo izšlo in se bomo srečno pripeljali domov.
    Sedaj smo res podobni samomorilcem. Jaz bi vse tiste voznike ki se jezijo na kolesarje dal na kolo, pa naj poizkusijo, kako nam je med jeklenimi konjički.
    Škoda ker nasprotnikov varne vožnje ne dobimo na kolo, jaz bi zanje organiziral en kolesarski izlet, da bi sami videli kaj se na cesti dogaja.

    • Odgovori Roman 31. 3. 2018 at 14:16

      Jaz grem na kolo in vem kako je. Če je možno ne v najbolj obrmenjenih urah/dnevih, predvsem pa na čimbolj samotne ceste, tudi če jek akšna luknja več.
      Vem in vidim pa tudi, da je veliko (ne vsi) kolesarjev popolnih bebcev, enako kot v avtomobilih. Saj gre navsezadnje za isto populacijo, menda ja niso eni Papuanci, drugi pa kleni domorodci.

  • Odgovori fv 12. 4. 2018 at 10:06

    O fluidni interpretaciji zakonov 🙂
    https://www.outsideonline.com/2296681/ethics-breaking-traffic-laws

  • Odgovori bkcrri 17. 4. 2018 at 15:31

    Sicer sem tudi sam kolesar, ampak gromozanske skupine kolesarjev na prometni cesti so zelo nevarne.
    Redno se vozi skupina približno 50 kolesarjev od Ljubljane do Litije, Zagorja in nato čez Trojane nazaj proti LJ. Ta skupina je zelo nevarna, saj na ozki, ovinkasti in zelo prometni cesti od Litije in vse do Trojan ni nekih normalnih “con” za prehitevanje tako velike skupine kolesarjev. Pa tudi ne vem če se lahko tako velika skupina kolesarjev vozi brez spremstva po cestah.

  • Odgovori NZ 22. 4. 2018 at 7:51

    Pozdravljeni. Tudi sam bi preferiral vožnjo vštric iz očitnih razlogov. Še več, včasih sem celo sam taka p***a, da se vozim proti sredini voznega pasu, saj je kolesarju zakonsko odmerjen kos cestišča običajno tako demoliran, ta tvegaš defekt, padec ali pa vsaj začetek parkinsonove bolezni. Kot klasična kolesarska p***a se vozim proti sredini voznega pasu tudi zato, ker mi je bistveno bolj všeč, če me avto prehiti pošteno na okrog (ker je v to pač prisiljen), kot da me na tesno še bolj stisne ob rob ceste in mi po možnosti porine še bočno ogledalo v rebra.
    Moralna pravica do prednosti na cesti pred drugimi uporabniki se sicer lepo bere, je pa tako da zadeva v vsaki debati nasede na naslednji skali; vozniki motoriziranih vozil za uporabo ceste plačajo(mo) letno dajatev, kolesarji pač ne.

    • Odgovori Anonimno 23. 4. 2018 at 23:37

      Res, kolesarji ne plačajo(mo) letne dajatve, vendar….
      Plačam jo kot voznik. Tako kot moj sodelavec imam avto srednjega razreda, oba imava do delovnega mesta približno enako kilometrov in plačava približno isto letne dajatve. Razlika je sledeča: sam se večino vozim na delovno mesto s kolesom ne glede na vreme. On se vozi za sprostitev na izlete (z avtom) v hribe, morje, jezera,…., jaz se za sprostitev vsedem na kolo. Ob istem plačilu dajatve bistveno manj onesnažujem okolje, obremenjujem promet na cestah in uničujem ceste. Zakaj bi imel manj pravic na naših cestah?

  • Odgovori Kriza plačevanja rtv 28. 4. 2018 at 16:28

    Z marsičem se strinjam, toda tale vožnja v štric je pa samo podjebavanje.

  • Odgovori Kriza plačevanja rtv 29. 4. 2018 at 10:02

    Kar pa se varnosti na cestah tiče, bi dovolil kamere, kamere za voznike, pa tudi za kolesarje.

  • Odgovori jani 1. 6. 2018 at 9:33

    Vidi, vidi..zgleda da berejo tvoj blog..?!
    Globalni problem teli Mamilsi. 🙂
    https://cyclingtips.com/2018/06/opinion-we-can-all-learn-from-the-misguided-single-file-cycling-petition/

  • Komentiraj