Koline, kmečki praznik: horror show z veselim koncem

Od nekdaj me je fasciniralo romantiziranje ruralnega življenja in podeželja kot nekakšne oaze miru. Kakšna kmečka idila neki! Cvilež, kri in drek. In šnops. Predvsem pa zdrava pamet. Tradicija. Koline so praznik in takrat se vzame dopust in otroci ne gredo v šula, pa ne zato, da lenarijo, ampak zato, da delajo. Tokrat sem bil pri stvari od bridkega začetka do veselega zaključka.

Zaradi nazornega slikovnega materiala je branje na lastno odgovornost!

koline

Koline – resnično življenje, resnična smrt

Kava. Buhteljni. Škornji. Kombinezon. Mraz. »A je prešič ali prasica,« vpraša šef zakola med brušenjem noža. Zdaj gre zares. Smrtni strah. Smrtna resnoba. To so resne stvari. Prašič cvili v mrzlo jutro in nočem vedeti kaj si misli kompanjon, ki ga isto čaka čez teden ali dva. Ko žival vlečemo iz svinjaka, padem v trans. Na lepem je tišina in ko žival zapusti življenje, se, pazeč, da je ne bo skupila piščal, koncentriram samo na zadnjo nogo, ki brca v smrtnih krčih… Resnično življenje. Resnična smrt.

Ženske prinesejo šnops, v teh razmerah obvezno pomirjevalo. Prašič gre na lojtro, lojtra na traktor, traktor do vage in lojtra s prašičem na vago. 175 kilogramov je imel. Potem gre lojtra s prašičem nazaj na traktor in traktor h kadi. V kotlu se že greje voda za mavžanje. Vtrejo kolofonijo in prašič gre v kad. Drgnemo s ketno, vlečem kot nor, lepljive ščetine se oprijemajo vročega železa. Obrnemo prašiča in spet vlečemo ketno. Z zvoncem in nožiči postrgajo še ostanke ščetin – kar je ostalo nežnejših ščetin po ušesih, jih je Gašper kasneje skuril z brenerjem –, potem pa gre prašič nazaj na lojtro. »Poglej ga, kako se smeje! Vesel je, ker smo ga dobro zaklali.« Kaj imajo skupnega kirurgi in klavci? Črni humor.

svinjska glava

»Žiu boh ga več ne sestau skupi!«

svinjske polovicePripelje se prodajalec kruha, opozarjajoč nase z veseljaško muziko. Na lojtri leži mrtva žival. Kmetske slike. Pes dobi za priboljšek oči, kar ga vidno vzradosti. Prašičeva glava gre s trupa in na kavelj, kavelj na jablano, lojtra s prašičem na traktor, traktor k škripcu in prašič na kavlje. Čreva, jetra in ledvice v vedra, salo na kavelj, poln mehur poleti na jablano – še zdaj ne vem ali so me zajebavali ali gre za ljudski običaj. Potem gre prašič na pol. »Žiu boh ga več ne sestau skupi!«

Šnops dobro dene tudi pred pranjem črev. Opravilo je mukotrpno, otrpnejo prsti, skozi čreva teče rumena do rjava tekočina, a vse skupaj poteka  presenetljivo gladko. Za prvič sem se izognil pranju debelega čreva. Morda naslednjič.

čreva

Svinjski polovici smo spravili v Volva, oprana čreva pa k nogam, kajti koline so se nadaljevale na drugi lokaciji. Dr. Bogataj bi bil bržkone navdušen nad tastovim škripcem z elektromotorjem, ki je polovici gladko vzdignil na primerno višino, kjer sta se imeli do nadaljnjega ohladiti. Medtem ko se je kuhalo sestavine za krvavice, so ženske spražile jetrca. Za tak kulinarični presežek je treba na koline.

svinjska jetrca

Zavlada večerna idila

Medtem se je glava skuhala. Dobre kose se je zmlelo skupaj z delom drobovine. To se potem z rokami do komolcev zmeša s tremi vrstami žita, krvjo, župo, in začimbami. Zadnjo besedo je imela pri tem stara mama, ki tokrat prvič ni vodila postopka izdelave krvavic in jo je kar malo skrbelo. »Kako veš kdaj je ravno prav?« boste vprašali. Preprosto. Pomočiš prst v zmes in poližeš. Za asistenco pri polnjenju so me pohvalili in tudi sicer sem menda delo opravil z odliko, kot bi ne bil mestni škric.

filanje krvavic

Prva kuhana runda:

krvavice

Prašiča se je potem v veselem vzdušju rezalo še do večera.

stegna

Ob sončnem zahodu je spet zavladala idila.

sončni zahod

Ampak če mene vprašate, je idiličen tudi razgled v kleti.

klet

Lisica je medtem za slavnostno večerjo pripravila zapoznelo Martinovo pojedino.

pečen piščanec

Kralj je mrtev … naj živi kralj!

Na koline bi moral vsak, ki uživa meso. Ne zato, da bi občutka za resničnost oropane urbane jezdece 21. stoletja prepričali v vegetarijanstvo in podobne novodobne prehranjevalne prakse, ampak zato, da bi spet začeli ceniti žival in meso. Razen možganov – zaradi zdravstvenih pridržkov – se spoštljivo porabi vse.

Sprevrženo je, da nekdo, ki obrezuje maščobo z mesa in se spakuje ob pogledu na pašteto, koline opisuje kot nekakšno primitivno prakso. Zakol ni nekaj, kar bi normalni ljudje počeli z veseljem, a je tisto, kar človek mora narediti. In to ga pravzaprav naredi velikega. Morda bi moral narediti resno reportažo … a hudič je, da v teh politično korektnih časih verjetno tega nihče ne bi objavil.

Prejšnja objava Naslednja objava

34 komentarjev

  • Odgovori Seamus 7. 12. 2017 at 18:50

    Odlično.
    Samo, da je bila potem kura mi pa tudi ni jasno. Vsaj ocvirki z nečim.

  • Odgovori Matej Zalar 7. 12. 2017 at 19:09

    Ocvirki … komaj nam ga je uspelo dati iz kože. Ocvirki in mast pridejo v naslednjih dneh.

  • Odgovori EMA 7. 12. 2017 at 20:16

    Kdor ni doživel ta pravih kolin, je veliko zamudil, sploh če ljubi meso. Je pa res, da to ni ravno za občutljive. Jaz sem na kolonah uživala, mešala kri, s klavcem sva delala maso za krvavice in rezala meso za klobase, potem polnila oboje, skratka, vse poteka tako, kot si opisal. Zdaj pa že veliko let nisem bila na kolonah. Škoda!

  • Odgovori Internazionale 7. 12. 2017 at 20:45

    Amen

  • Odgovori Donko 8. 12. 2017 at 0:28

    Kar nekaj kolin sem dal skozi pa ob tem nikoli nisem čutil kakega presežka

  • Odgovori Anonimno 8. 12. 2017 at 1:42

    Je kar nekaj psihopatov tukaj, ki uživajo v krvi in trpljenju drugih bitij.

    • Odgovori kren 8. 12. 2017 at 8:01

      Japajade. News flash, meso ne.zraste na drevesih.

  • Odgovori jazsembog 8. 12. 2017 at 2:22

    K vragu s politicno korektnostjo. Odlicno te je brati matej, in dobro slike. Nostalgija po otroskih letih na kmetih.
    Po dolgem casu, sem spet bil na kolinah, dve leti nazaj je blo.
    Imel sem to cast, da sem v hribih tajvana, vidil kako ta pravi pristni vaski praznik praznujejo njihovi indijanci. Prvic in edinic, sem se pocutil domace v aziji. Fantje so klali merjasca, vzdusje je blo tapravo, 7 jeklenih vaskih pobov, katere zberejo po vaskem obredu, se je odpravilo v dzunglo na lov. Luna je na bila na pravi poziciji, plemenski kralj je dal ukaz. Jst sem ga pa medtem posteno tankal in preganjal vse vaske dekline, bol za hec, kot zares, da ne bi namesto marjasca, jaz koncal pod nozem.
    Prisli so nazaj tretji dan z zivim merjascem, posteno utrujeni, toda z iskrimi v oceh, saj jih je pricakala cela vas na nogah. Drugi dan smo ga pa vbili, in obrnili na zaru. Sol, poper, cebula, ter pecen marjasec, in veliko piva. Perfektno

  • Odgovori Blaž 8. 12. 2017 at 5:40

    Bom kar direktno povedal – sem vegan. Strinjam se, da kdor uživa v okusu prašička naj sodeluje na kolonah, naj si vsaj roke umaže in po možnosti še prereže vrat. Ob istem času pa se ne strinjam, saj ne podpiram tega, da izkazujemo svojo moč s tem, ko že zaprto žival ubijemo – je to kak dosežek? Tudi lovstva ne podpiram, ker se puško je lahko vsak pameten. Je pa način uboja prašiča na kolinah izredno bolan – izpahnjene zadnje noge in prerezan vrat, ob neznosne cviljenju….idila?

  • Odgovori Blaž 8. 12. 2017 at 5:54

    Je pa v sami osnovi problem – pa naj bo mesojedec, vsejedec ali vegan – hrane danes se ne spoštuje…ne bi takim kot sem jaz to hodilo toliko v nos, če bi se vsakič pojedla res cela žival (še vedno malo bi ampak ne toliko). Pa to ne pomeni samo, da se celo pospravi v zamrzovalnik ampak, da se vse poje tudi iz krožnika – pa to ne velja samo za meso. Se strinjam, da premalo spoštujemo to kar imamo na krožniku.

  • Odgovori Matej Zalar 8. 12. 2017 at 7:06

    Seveda ne gre za nobeno razkazovanje moči človeka nad zaprto živaljo in tudi ne gre za nek dosežek. Ljudje so pač lačni, zato koljejo prašiče in jedo meso. In tisti, ki smo normalni, potem ne težimo veganom, da smo pametnejši od njih.

  • Odgovori EMA 8. 12. 2017 at 7:18

    Človek je od pametiveka mesojedec, samo danes je fajn in moderno biti vegan. Jaz se na vegance in vegetarijance ne oziram, pač obožujem meso in nam naj ne pridigajo. Potem je pa tu se dvoličnost, npr. Moja prijateljica ne je zajčka, ker se ji smilijo, prasec, tele in krava, pa tudi divjačina se ji pa ne smilijo… In jih z veseljem poje. In jaz da postanem vegetarijanec, sem v mesecu dni z železom pod 120mg., torej slabokrvna za tablete!

    • Odgovori Gorazd 8. 12. 2017 at 14:31

      No, Ema, očitno poznaš res majhen krog veganov, da trdiš, da je danes fajn in moderno biti vegan. Tisti, ki jih poznam jaz, so to zaradi drugih vzrokov. :-).
      Je pa tudi to res, da je človek v pamtiveku živel v votlinah in jamah, pa se je do danes na tem področju že marsikaj spremenilo. Ni vrag, da se zaradi enormnih možnosti raznolike prehrane ne bi smelo kaj spremeniti tudi na področju prehranjevanja.
      In glavni vir železa ni zgolj meso, obstajajo tudi drugi, res pa je, da je raziskovanje na to temo odvisno predvsem od volje in želje posameznika. Mogoče smo tisti, ki mesa in živalske hrane je jemo na tem področju pokazali pač nekaj več volje.
      Z ostalim kar si napisala pa se strinjam…predvsem s tistim o dvoličnosti 🙂

    • Odgovori BlazH 8. 12. 2017 at 19:11

      Buče!
      Človek je od pamtiveka in do skoraj danes jedel pretežno žita in zelenjavo, sem in tja pa tudi meso. Danes pa se pretežno “žre” meso. Sam pojem vse, nikoli nič ne pustim, tudi mesa ne. Se mi pa obrača ob pogledu na klientelo v raznih menzah, ki nonstop nabija dunajca s pomfrijem, razen takrat ko je pleska na meniju.

  • Odgovori Stane Debevec 8. 12. 2017 at 7:32

    Dober dan g. Zalar,
    ja sem bil nekajkrat na taki zadevi. Ni mi bilo ravno v veselje, a sem razumel, da če hočem jesti krvavice in pečenko, je pač treba nekoga ubiti. Drugače bi moral biti vegetarjanec. Sem pa v mladosti poskusil, da biti vegetarjanec pomeni biti tudi večkrat lačen.
    V sedanjih časih, ko se dobi polno rastlinske hrane od vsepovsod, to verjetno gre. Včasih pa smo jedli v glavnem tisto, kar je bilo pozimi v kleti in še tega ni bilo preveč.
    Če že jemo meso, ga moramo po pameti in pojesti vse, kar je na krožniku.
    Pozdrav Stane.

  • Odgovori Roman 8. 12. 2017 at 7:38

    Katerakoli hrana ni nič drugega kot nekaj, kar je ali je bilo še pred kratkim živo.
    Če želiš živeti, je treba ubiti.

  • Odgovori miran 8. 12. 2017 at 11:41

    Jaz priznam, da sem bolj (malo)mestni otrok in s kmečkimi opravili nisem nikoli imel veliko stika. Ampak v zadnjih letih sem pa že parkrat bil zraven pri kolinah in moram rečt, da si zadevo čudovito opisal! Tako, kot je, brez olepševanja in brez kakšnega brezpotrebnega moraliziranja, pa z malo poetičnega dodatka. Skratka odlično!

    Sem pa opazil v teh parih primerih, ko sem bil zraven, da sta pri kolinah vedno dve vrsti ljudi. Večini je klanje, čiščenje in mesarjenje neprijetno opravilo in ga raje ne bi počeli, če bi lahko izbirali. Ampak je nujno zlo, grd posel, ki ga pač mora dec opraviti, da familija ni lačna. In potem je druga vrsta ljudi, ki koljejo iz veselja in za zabavo. Pri takih se pa človek vpraša…

  • Odgovori Marko Kokelj 8. 12. 2017 at 13:09

    Odličen zapis,.. se pridružiš ta vikend ali pa v januarju, da dodaš še del, povezan s klobasam in salamam 😀

  • Odgovori Tana 8. 12. 2017 at 14:16

    Nisem z(mogla) vsega pogledati in prebrati. Jaz na koline ne bi šla za nič na svetu.
    Ob besedi “koline” se vedno spomnim na enega fanta, ki je bil nehote priča kolin, in je fant, ko je prašiček cvilil in se drl, skoraj znorel. Še danes ima travme na ta dogodek.

    p.s. Pa nikoli ne bi imela mesarja.

  • Odgovori Tinor 8. 12. 2017 at 14:30

    Pujs je kot korenček. Hrana. Samo malo več je dela z njim. In ko mora človek delati za nekaj, potem to hrano tudi spoštuje in na to, kar pridela oz vzredi gleda povsem drugače, kot mestni ljudje, ki se imajo čas šplilat in preseravat z raznimi vegeterjanskimi forami. Ko imaš vsega preveč, se lahko igraš vegija.

  • Odgovori Gorazd 8. 12. 2017 at 14:34

    Tinor, pa res, od kje ideja, da smo tisti, ki ne jemo živalske hrane zgolj mestni ljudje, ki se imamo čas špilat in preseravat? Vegija/vegana se ne igraš.

  • Odgovori EMA 8. 12. 2017 at 15:02

    Gorazd, če bi bil fizikalec ali kaj podobnega, bi hitro prenehal z vegetarijanstvo in dobre prehranske navade pomeni, da se je vse.
    Tana, potem kirurg tudi ne bi bil zate, ali se to pač lepše sliši!?

    • Odgovori Gorazd 8. 12. 2017 at 15:05

      Eh, Ema, kdo pa je rekel, da nisem fizikalec. In dobre prehranske navade še zdaleč ne pomenijo, da se je vse. Pa ne zdaj razumeti, da te napadam, ali želim biti pametnejši. Le tvoj ozek pogled na zadevo me je zmotil.

    • Odgovori Tana 8. 12. 2017 at 15:16

      @Ema, kirurg rešuje življenja. 🙂

      • Odgovori Lisica 8. 12. 2017 at 18:16

        Lol. Večinoma pač radi režejo. 😀

        • Odgovori Matej Zalar 8. 12. 2017 at 20:26

          In Lisica ve, ker dela na drugi strani zavese 🙂 Ampak ko se je prerezalo vrat, je vseeno ni bilo zraven in je prišla šele na razrez po dolgem, ko smo se ukvarjali z anatomijo.

    • Odgovori Seamus 8. 12. 2017 at 16:43

      @Ema -sem zagrizen mesojedec in obožujem tudi surovo meso. Samo malo pa vseeno lapaš. S pravilno prehrano je že marsikateri vegan dokazal (mislim osebna poznanstva!), da se da, mogoče ne tako enostavno, kot z mesom, samo danes, kot je omenil že g. Debevec, verjetno ni več razlike. Seveda pa imaš tudi težake in psihopate (Pred kratkim je bil en naslov, ko sta vegana izstradala otroka…), samo ti so na obeh straneh.

      • Odgovori Seamus 8. 12. 2017 at 16:44

        Pa “dokazal” je slabo izbrana beseda, ker se seveda ničesar in nikomur ne dokazuješ.

    • Odgovori Tinor 9. 12. 2017 at 8:26

      Seveda se igraš. Ker ko živiš v svetu, ko imaš vsega preveč, se lahko greš neke take fore kot je vegeterjanstvo. Jagode sredi zime. Ni problema. Greš v trgovino in je to to. Probaj živeti od tistega, kar pridelaš sam. Me zanima koliko časa se boš igral vegija.

      • Odgovori Gorazd 11. 12. 2017 at 8:05

        @tinor, težko verjamem, da konec leta 2017 ob vseh možnih informacijah, ki so na voljo na spletu, v knjigah in še kje lahko nekdo izjavi, da sredi zime ni možno preživeti kot vegan. Četudi ne pridelaš sam svoje zelenjave oziroma tega kar pač ješ.

        • Odgovori Matej Zalar 11. 12. 2017 at 20:13

          Mislim, da @Tinor razmišlja širše in sicer, da je lahko preživeti vegansko v svetu, kjer ti vkontejnerjih celo dobavljajo živež z drugih koncev sveta, tako da se lahko kadarkoli bašeš z goji jagodami ipd.

          Seveda pa bi bilo noro trditi, da je nemogoče preživeti brez mesa v teh krajih, tudi zato, ker so pred sto ali dvesto leti dejansko meso jedli precej redko, ker ga enostavno ni bilo dovolj in so si ga privoščili menda samo ob praznikih, sicer so pa jedli fižol, lečo ipd.

          Je pa še en vidik: tako kot okolje bremeni intenzivna živinoreja, ga bremeni tudi intenzivno poljedelstvo in težko si predstavljam svet samih veganov, ker rahlo dvomim, da bi bilo sploh mogoče pridelati toliko polščin, sploh na trajnosten način.

          Tako da … takšno pametovanje kdo je bolj pameten se mi zdi naravnost bizarno in to je tako kot prepiranje ali bog obstaja ali ne. In ko pri nekom opazim, da je veganstvo zanj kot nekakšna religija, se raje čim prej odstranim. In enako si mislim o tistih, ki pridigajo veganom in vegetarijancem.

  • Odgovori EMA 8. 12. 2017 at 15:13

    Eh, Gorazd, imam velike modre oči, tako da imam zelo širok pogled na svet in stvari.

  • Odgovori Blaž Pristovnik 8. 12. 2017 at 16:02

    Lepo število komentarjev se je nabralo. Pričakoval sem vegi: vsejedsko vojno. Na srečo do tega ni prišlo. Za prave idilične koline oz. furež manjkata še: minimalno pol metra snega in krepko pod nič stopinj celzija. Na srečo nisem nikoli prisostoval pri kolinah, kjer se je šlo na “živo”. Ja. Brez metka v glavo, to je šele bilo cviljenje in kruljenje za življenje. Že to, ko gre “zajla” ne čekane je že skoraj preveč zame in si želim, da čimprej pade po tleh in se končajo muke. Za vse. Z vegani in LCHF/paleo freaki se mi ne ljubi ukvarjat. Obožujem ogljikove hidrate in rdeče meso.

  • Odgovori Matej Zalar 8. 12. 2017 at 20:24

    @Ema: Ne vem sicer ali so vsi ljudje na svetu od pamtiveka mesojedci ali pa morda kje drugje dejansko uživajo samo presno hrano, ampak dejtsvo je, da mnoga ljudstva uživajo tudi meso in vsakršno razvrščanje ljudi ali kultur na bolj ali manj razvite (bolj ali manj krute, kot hočeš) na podlagi prehranjevalnih praks (kar pametovanje veganov ali vsejedcev marsikdaj dejansko je), je po mojem nestrpnost do drugačnosti. Dejstvo pa je, da na tem področju tradicionalno že od nekdaj uživamo meso, pri čemer je zelo očitno, da je bil včasih odnos do mesa precej drugačen kot danes, ker je imela redno opravka s klanjem večina babic in dedkov teh, ki so zdaj zapriseženi vegani.

    @Stane: Tako. Ubiti žival seveda ni prijetno, je pa treba zato cel dan zapakirati v neko prijetno druženje, tako da je sam zakol le krajši del dneva. Ko je enkrat prašič mrtev in se ga razreže, pa po mojem to ni nič drugače kot vsakodnevna gospodinjska opravila v kuhinji, kjer pač režemo in sekamo meso.

    @Roman: Seveda, ker nazadnje bodo prišli neki novodobni lunatiki, ki bodo trdili, da tudi rastlinam ni prijetno, ko jih odrežemo ali izpulimo … nekoč mi je nek vegetarijanec oponesel, češ, a bi pojedel tudi svojega psa? To naj bi bil argument, a je v resnici samo slaboumno pametovanje. Seveda ne bi zaklal in pojedel svojega psa, ker sem nanj navezan drugače kot bi bil na prašiča, ki bi ga že kupil z namenom, da ga bom pojedel. Ampak to je ta izguba stika z realnostjo, ko se hišne ljubljence že primerja s prašiči in kokošmi, ko pride do ščurkov in komarjev, bi jih pa kar veselo iztrebljali – ker pes in prašič sta eno in isto, ščurek pa čisto nekaj drugega.

    @Miran: Kaj pa vem, verjetno mora imeti tudi klavec neko veselje do svojega poklica, sicer bi se mu bržkone še zmešalo. Bili so ljudje, ki so streljali v nedolžne ljudi pa se jim to ni zdelo nič napačnega – eni so to delali “za dobro stvar”, drugi pa verjetno iz čistega sadističnega užitka. Rezultat je bil na koncu. Seveda pa raje vidim, da sadisti koljejo prašiče kot ljudi – da so le pri svojem delu humani in temeljiti.

    @Tinor, @Gorazd: Dejstvo pač je, da je delež veganov v urbanih okoljih bitsveno višji kot na kmetih. Za vegansko prehrano človek dejansko potrebuje čas (in denar) in s tem se na podeželju pač ne ukvarjajo. In zakaj bi se, če imajo doma meso. Meni osebno se sicer zdi veganstvo trapasta prehranska praksa, a seveda ne bom po svetu trosil neresnic kako da so vegani neka nebogljena bitja, ki kar naprej prdijo in niso sposobni fizično delati.

    @Blaž: Čakaj, da linkajo tole na kakšen forum 🙂

  • Komentiraj