Komu bomo še kaj vzeli?

Med gospodinjskimi opravili včasih za hec spremljam kakšno kontaktno oddajo parlamentarnega programa. Ne toliko zaradi želje po obveščenosti ali ker bi mislil, da bodo vedno eni in isti gosti povedali kaj novega, temveč zato, da ohranjam stik z butalsko realnostjo, ki jo moramo dojemati pod geslom »nič nas ne sme presenetiti«. Kljub temu pogosto ostanem brez besed. Za razširitev obzorij je nazadnje poskrbel urednik, ki se je spomnil, da bi lahko kdaj pa kdaj besedo dali tudi gledalcem.

Gledalci redko sprašujejo. Sem ter tja se najde kdo, ki kakšnega od udeležencev razprave na vse pretege hvali, večinoma pa kličejo zato, da goste omizij – včasih pa tudi voditelja – napizdijo. Najraje nadirajo tiste, ki povedo bolečo resnico – da je v Sloveniji vrag vzel šalo in da bomo morali glede tega nekaj ukreniti. Zmagovalec je bil možakar, ki je na mnenje gostov v oddaji, da v Sloveniji resnično bogatih ljudi praktično ni, odreagiral z vprašanjem: »Povejte mi, komu bomo vzeli, da bomo dobili bogataše? Mislim, da ljudem danes ničesar več ne moremo vzeti.«

Ugotovil sem, da v Sloveniji živijo ljudje, ki preprosto ne razumejo, da je bogastvo (družbe, posameznikov …) tudi rezultat dela, ne pa izključno rezultat izkoriščanja, kraje in jemanja revnim. Tako bi vsaj moralo biti, res pa je, da ni. Toda takega sistema niso ustvarili tisti, ki so danes stari 25 let in ne dobijo služb.

Res je, v Sloveniji je marsikdo obogatel na račun davkoplačevalcev, toda ob miselnosti, da je mogoče obogateti samo na račun nekoga drugega, to niti ni nenavadno. Tako delajo branjevke, ki lažejo, da prodajajo domač paradižnik. Tako delajo prodajalci rabljenih avtomobilom s prevrtenimi števci. In tako so v nekoč državnih podjetjih, ki so zdaj spet državna, a precej bolj obremenjena, delali od stanovskih organizacij nagrajeni menedžerji. Slovenskih podjetij. Državnih. Tistih, katerih lastniki smo bili mi, nadzirali pa so jih ljudje, nastavljeni od tistih, ki smo jih volili. In še danes se ne sprašujemo, kako bomo več ustvarili, ampak kako bomo ljudem pobrali dovolj, da bomo vsi približno enako slabe volje.

V razmislek: iz države, kjer je ljudstvo proti tujemu lastništvu podjetij, se petindvajsetletniki z diplomami v žepih izseljujejo z eno samo željo: da bi delali. V tujih državah in zasebnih podjetjih, katerih lastniki so tujci. Njih eno figo briga kdo je lastnik podjetja. Zanimajo jih samo korektno plačana služba in simpatični delovni pogoji. In mislim, da se ne sprašujejo, kdo je komu kaj vzel.

Prejšnja objava Naslednja objava

5 komentarjev

  • Odgovori marko 6. 3. 2015 at 11:07

    v podjetjih v tuji lasti si mladi zaposleni z nadpovrpečnimi plačami sprašujemo zgolj in samo kdo nam jemlje 40 %akontacije dohodnine povrh obveznih prispevkov. Samo to.

  • Odgovori Natasa 6. 3. 2015 at 15:10

    Cakaj, kako da ljudem ni vec kaj vzeti, ce pa so zadnje novice, da so si zakonito (!!!) izplacevali honorarje:

    – Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar je v enajstih letih prejela kar 636.000 evrov avtorskih honorarjev (v povprečju 4300 evrov na mesec poleg plače)
    – Mirko Vintar je med decembrom 2003 in novembrom 2014 prejel nekaj več kot 548.000 evrov, od drugih javnih subjektov pa še dobrih 20.000 evrov
    – izredni profesor dr. Janez Stare. Od avgusta 2003 do februarja 2015 je prejel honorarje v skupni višini 297.000 evrov, vseh skupaj pa se je nabralo za 361.000 evrov.
    – dr. Metka Tekavčič, je od avgusta 2003 do februarja 2015 poleg redne plače prejela še 235.000 evrov avtorskih izplačil, ki ji jih je nakazala »njena« fakulteta
    – Maks Tajnikar se s skupno 411.000 evri uvršča na deseto mesto vseh prejemnikov tovrstnih plačil iz javnega sektorja. Od tega je z ekonomske fakultete prejel 403.000 evrov ali dobrih 95 odstotkov (Vir: Delo)

  • Odgovori Matej Zalar 6. 3. 2015 at 15:40

    Zanimivo je, da ob tem v različnih javnih službah javkajo, da imajo premalo denarja. Premalo denarja da imajo tudi fakultete. Tajnikarjev zaslužek seveda ni vprašljiv, če je s svojim delom ustvaril dodano vrednost, v kar pa seveda dvomim. Ta lump je namreč večinoma zraven tam, kjer je prihajalo do izgub, recimo do izgub s čarterskimi leti Adrie Airways. Ko sem Tajnikarja slišal javkat, da so mu zaradi objave zneska kratene človekove pravice, me je zelo resno prijelo, da bi ga poiskal in mu jih nekaj primazal okoli ušes. Vsak kurac gre lahko na Bizi pogledat koliko je zaslužil kakšen prekarni espejevec in za vsakega cvetličarja, ki je prodal rože za državno proslavo je jasno, da je z državo zaslužil 372,51 evra, ta bukselj pa javka o človekovih pravicah.

    In zelo zanimivo je, da Maks Tajnikar na vse kriplje zagovarja državno lastništvo. Kako tudi ne, saj lahko vendar tak debil postane nadzornik samo v državni firmi. Ampak – večina mu verjame. Tista večina, ki ne razume, da se denar služi z delom in ne s tem, da se nekomu nekaj vzame.

    @Marko: Odgovor ti je napisala Nataša.

  • Odgovori Seamus 6. 3. 2015 at 16:52

    No, to ko vsake toliko pridejo vn takšne informacije pa mene preseneti. Pa ne to, da pridejo, samo to da potem se nič ne zgodi. OK, kakšn odstop ministrice, samo nič konkretnega. Nič, kar bi preprečilo takšno izživljanje v prihodnje. Nobeden ne gre protestirat. Nič. Karavana gre dalje.
    In naslednji dan se ljudje zopet pritožujejo čez vse. In potem zopet nov krog…

  • Odgovori Matej Zalar 7. 3. 2015 at 6:47

    Vedno se pojavi vprašanje “kaj pa lahko jaz naredim”? Jaz seveda čisto nič. Ampak največ bi pa lahko naredili študenti, ki to golazen prenašajo leta in leta. Hodijo na govorilne ure, pa profesorja tam sploh ni. Tolerirajo zamujanje. To, da odpadajo predavanja, a jih o tem nihče ne obvesti. Tolerirajo pišmevuhovski odnos do vsega. In zdaj bodo tolerirali tudi, da se vse to dogaja zato, ker med delovnim časom ob svoji plači zaslužijo pol milijončka. Kaj pa počne ŠOS? Borijo se za bone in študentsko delo, ki je eden od vzrokov za kaos na področju zaposlovanja mladih.

    In zakaj ne povzdignejo glasu tisti profesorji, ki niso del teh zaslužkarskih lobijev, ki so po mojih informacijah relativno ozki, vstopnica zanje pa je ritolizništvo. Zakaj ne? Ker je bolj preprosto biti tiho. Popoldne še zasebno naredi kakšen posel za 40 evrov in to je to, saj konec koncev mu gre še vedno bolje kot večini.

  • Komentiraj