Korektna represija

Vedno, ko v naključni družbi tarnam nad agresivnimi ali nesposobnimi vozniki, ki na cesti ogrožajo kolesarje, nekdo pripomni, da so tudi kolesarji vredni svojega denarja. Praviloma jih moti vožnja vštric, ki je v Butalah – ne pa tudi v mnogih kolesarsko razvitih deželah, kjer jo oblasti celo spodbujajo1 – resda prepovedana, in »vožnja po sredini ceste«, kot pravijo, čeprav sam nikdar ne vozim po sredini ceste, ampak kvečjemu na robu za vožnjo še sprejemljive površine. Ugotavljam tudi, da so ljudje še posebej nestrpni do cestnih kolesarjev na dragih kolesih in še posebej, če nosijo klubske drese.

Seveda so nekateri kolesarji objestni in mnogi žal tudi slabo usposobljeni za vožnjo v ravni liniji ali s krmilom tik ob krmilu, tako da dva kolesarja vzporedno včasih res zavzameta več kot polovico voznega pasu.2 Kolesarji na cesti počnejo tudi neumnosti in prekrške. Seveda pa to ne opravičuje neodgovornega obnašanja zmenetov za volani.

To na primer ne opravičuje profesionalnega šoferja, zaposlenega pri Ljubljanskem potniškem prometu, ki me je včeraj na ravni in pregledni cesti v Notranjih Goricah prehiteval kljub temu, da so nasproti prihajali avtomobili. Stisnil me je ob rob ceste, tako da bi se ga lahko dotaknil s komolcem, zato sem moral zapeljati na razdrapano bankino. Domnevam, da bi lahko manj spreten kolesar pri tem tudi padel in se poškodoval. Ko sem ga na naslednji postaji s kretnjami povprašal po mentalnem zdravju, sem lahko z ustnic prebral, da me pošilja v pizdo materino. Po pritožbi na LPP bo v zagovoru lagal, vodstvo pa mu bo izreklo nepomembno opozorilo.

Agresija do kolesarjev niti ni nenavadna, saj je zakonodaja do kolesarjev strašansko neprijazna, kolesarske steze pa so primer popolnoma zgrešene filozofije umikanja kolesarjev na pločnike, kjer je zaradi uvozov nemogoče kolesariti, ko kolesar zapelje na cesto, mu pa vozniki trobijo, češ, spelji se kamor spadaš. Pri tem nikomur od načrtovalcev ne pride na kraj pameti vprašanje, zakaj se kolesarji po površini za avtomobile ne vozijo takrat, ko je kolesarska steza zarisana na vozišču.

Povsem nerazumljivi so tudi represivni ukrepi policije zoper kolesarje. Pred časom je prijatelja, ki je vozil zadnji v skupini v gosji red razvrščenih kolesarjev avto zbil tako, da je čez ograjo padel nekaj metrov globoko v potok in se pri tem težko poškodoval. Razumem, da so policisti v bolnici preverjali prisotnost alkohola, nikakor pa ne moremo razumeti – še manj ob izgovoru, da je tak pač postopek –, da so poškodovanega kolesarja oglobili. Razlog? Premajhna varnostna razdalja do kolesarja pred njim. Neznani povzročitelj pa je s kraja nesreče odpeljal in se še naprej nekaznovano vozi med nami.

Če še nekako razumem, da policija v skrbi za varnost kolesarjev in drugih udeležencev v prometu, ki jih utegnejo pijani kolesarji težko poškodovati, globi mestne kolesarje, ki vozijo pod vplivom alkohola, kar je, če se kolesarji sicer držijo vseh pravil, menda v tujini relativno neznana praksa, pa me je groza ob dogodku, ki se je kolesarjema pripetil včeraj v Slovenski Bistrici.

Med treningom na cestnih kolesih sta ju okrog štirih popoldne ustavila policista in v sicer hitrem in korektnem postopku izvedla preizkus alkoholiziranosti. Normalnemu človeku se zdi nenavadno, da policija nadzor alkoholiziranosti izvaja nad vrhunsko opremljenima rekreativnima športnikoma na treningu, za katera je verjetnost, da kolesarita alkoholizirana praktično enaka ničli, policistka pa je situacijo komentirala kot »poostren nadzor kolesarjev«, kot nekaj popolnoma logičnega. Njen kolega je pripomnil, da naj postopka ne jemljeta osebno, saj da želita samo doseči normo.

To ni samo policajski butalizem, ampak z zdravim razumom skregana in v sistem vgrajena metoda represije zaradi represije same. Očiten butalizem pa je argument, da sme policija izvajati nadzor nad vsemi udeleženci in da zato kolesarji ne morejo biti izjeme. Če ta argument ponovite trikrat in še vedno ne opazite kako zelo je butast, vam pač ni pomoči in si zaslužite točno tako državo, kot jo imamo. Državo, v kateri policaji korektno in prijazno zajebavajo športnike med rekreacijo, niso pa sposobni poostriti nadzora nad vozniki, ki na točno določenem prehodu za pešce dan za dnem spregledujejo rdečo luč na semaforju. Da stupidne nadzorne ukrepe opravičujejo s korektnostjo in prijaznostjo, je seveda še en butalizem več. Ne samo, da je korektnost osnova. Prikrito in v sistem vgrajeno roganje je nekorektno samo po sebi in to ni nadzor, ampak represija. Tistemu, ki korektno izveden posmeh opravičuje z normo in misli, da take zajebancije ne bomo jemali osebno, pa ne privoščim niti evra višje plače. Zaradi mene lahko stavka do pokoja.

  1. Oglejte si posnetek! []
  2. Medtem ko dva izkušena cestna kolesarja zavzameta komaj kaj več prostora kot stara mama s cekarjem na balanci. []
Prejšnja objava Naslednja objava

16 komentarjev

  • Odgovori Anonimno 17. 5. 2016 at 19:31

    Moja izkusnja je, vsaj kar se tice policije, drugacna. Ko je norec mene stisnil na podoben nacin, se je, na njegovo zalost, moral ustaviti na semaforju. Ko sem mu skusal na prijazen nacin razloziti, da bi me lahko s tem manevrom ubil, mi je je… vse po spisku. Zato sem mu onemogocil pot naprej in vprico njego poklical policijo. Gospod se je odpeljal, jaz pa pocakal policista. Vmes je verjetno razmislil in se vrnil nazaj. Zacelo se je opravicevanje, da ne nastevam se ostalega. Policista sta prisla in gospoda tako prestrasila, da se je celo meni zasmilil.
    Nato pa na moje presenecenje predlagala naredila to kar bi tudi jaz: ocitno ocenila da je gospodov ego tako mocno prizadet, da bo njegovo uradno opravicilo hujse od placila kazni. S tezkim srcem se je gospod strinjal in preprican sem, da bo naslednjic veliko bolj previden pri voznji.
    Inteligentno ravnanje policistov.

  • Odgovori Stane Debevec 18. 5. 2016 at 8:09

    Dobro jutro,

    včasih pomislim, da prodajalci in serviserji avtomobilov nagradijo projektanta, da naredi najbolj neudobno kolesarsko stezo. Da se ja ne bi preveč ljudi spravilo na kolo.
    Včasih je bil od Brezovice do Vrhnike en ozek pas asfalta na vsaki strani, po katerem sem udobno vozil v eno ali drugo stran. Sedaj so pa z evropskim denarjem naredili kao kol. stezo, ki ni ničemer podobna. Imam slab občutek vsakič ko se vozim na tej relaciji. Taka je tudi kol. steza v Logatcu – obupna. Raje vidim da je sploh ni.
    Po mojem mnenju bi morale biti kol. steze dober meter širok pas poleg vozišča. Kolesar spada v promet in če ga prometni strokovnjaki umikajo na posebne kol. steze, vozniki nanj pozabijo. Poleg tega nismo toliko bogati, da bi imeli posebne kolesarske steze do vsake vasi.
    Policija ne vidi rada kolesarjev. Zanjo so samo ena neprijetnost več, ki jo mora kot nadzorovati. Alkotest za kolesarje je pa nujno potreben – kar spomni se, koliko peščev so že kolesarji do smrti povozili…ali ni ravno včeraj en kolesar zbil pešča na Vilharjevi tako da je letel 12 m…?
    Slovenija je za sedaj še avtomobilska dežela. Pa tudi velik del gospodarstva poganja avtomobilizem. Proizvodnja, prodaja, servis, registracije in dajatve, pa davek na ceste, vse to preživlja velik del prebivalstva. Pa seveda Petrol. Avto pa tudi zna vsak vozit in je torej avtomatično potrošnik. Tudi zdravstvo dobi svoj delež – pomisli, kako malo bi ljudje potrebovali zdravstvo, če bi vsak dan kolesarili v službo. Morda kdaj zobozdravnika, kaj več pa že ne.
    Midva tega ne bova spremenila. Avto je preveč udobna stvar in mislim, da sčasoma postane tudi odvisnost. Sem to tudi sam poskusil.

    Pozdrav.

    Stane Debevec.

  • Odgovori J 18. 5. 2016 at 13:02

    Nekega lepega, sneženega zimskega jutra na poti v službo… najprej me na havbo naloži ženska, ki spelje direktno vame (enosmerna ulica za avte, dvosmerna za bicikle/pešce, gledala samo avte), nekaj minut kasneje se s kolesarske steze umaknem na cesto (nesplužen pločnik) in se za mano počasi pelje tip, ki si prav vzame čas, spusti okno in začne z dretjem naj spizdim s ceste. Za zaključek pa še na cilju zahaklam neko ketno med količki (bila je še tema in ketna prestavljena z običajnega mesta) pa letim na glavo. Skratka… povzetek vseh čudovitih scenarijev na biciklu v 10min kolesarjenja. Pa najbrž ni bil petek 13. 😀

  • Odgovori Matej Zalar 18. 5. 2016 at 14:21

    @Anonimno: Če se možakar ne bi obrnil, se pa ne bi zgodilo nič. Čisto nič.

    @Stane: Na radiu, mislim da na Valu 202, sem pred časom poslužal prispevek o tem umotvoru pri Brezovici. Samo to ti bom rekel: da so lahko uradniki tako zelo zabiti, si nisem predstavljal niti v najhujših morah.

    @J: Koji si ti kurac, da se boš pozimi vozil s kolesom? So taki dnevi, ja …

  • Odgovori anja 19. 5. 2016 at 7:41

    Več kot sem na cesti…Vedno je več je situacij, ki se za las izognem nesrečam. Ljudje so objestni, vsem se samo nekam mudi, tempo, tempo. Na zdravo pamet in varno vožnjo pa pozabijo. Očitno tudi odgovornosti do življenja drugih ljudi ne čutijo. Kolesarji ste najšibkejši člen dejansko in jaz se prav nerada vozim po cestah ker 1. so slabo vzdrževane in zluknjane in 2. nekateri deli so nepregledni ovinkasi in 3. objestni vozniki avtov, ki prehitevajo za vsako ceno.

    Občudujem pogum in zverziranost nekaterih kolesarjev, ko se peljejo po prometnih cestah po možnosti jim celo še uspe vozit na skrajnem robu, bele črte. Najbrž ravno zaradi izkušenj z avtomobili.

    Pri nas kultura šepa na vseh področjih.

  • Odgovori Matej Zalar 19. 5. 2016 at 9:16

    @Anja: Vožnja po skrajnem robu ceste je pa sploh nevarna. Vsakomur svetujem, naj se vozi čim bolj proti sredini ceste. Primer: če bi jaz zadnjič v Notranjih Goricah kolesaril bolj proti sredi ceste, šoferju LPP sploh ne bi na kraj pameti kapnilo, da bi me prehitel. Tako pa je imel po njegovem dovolj prostora. Jasno pravilo je, da naj bi se kolesarje prehitevalo enako kot avtomobile in se jim pustilo dovolj prostora tudi, če iz kaj vem kakšnega razloga padejo.

    Da se nevarno prehiteva v gneči, še nekako razumem. Ko pa me nekdo na prazni ravni cesti prehiti tako, da z levimi kolesi ne zapelje čez sredinsko cesto, mu ne svetujem, da se malo naprej ne ustavi v bifeju.

  • Odgovori Ata Štrumf 19. 5. 2016 at 13:29

    @Matej
    no…za Slovensko Bistrico pa res ni nič nenavadnega, da policaj ustavi tudi pro. kolesarja in mu da pihat….saj si v Slovenski Bistrici, kjer mora vsaka bajta imet unograd oz. gorco ter pripadajoči keler oz. keuder….:) … se pa strinjam z napisanim…

  • Odgovori Lidija Oštir 19. 5. 2016 at 23:25

    Sicer sem (predvsem čez poletje) tudi sama dosti na kolesu (po Dolenjski in Notranjski), pa nimam slabih izkušenj z vozniki. Je pa res, da sem vajena prilagajanja in sem pozorna na voznike, četudi imam sama prednost. Kar se pa kolesarjev zadeva, po Ljubljanji je katastrofa, sploh od Viča proti centru. Še kot študentko me je ravno pri Tobačni skorajda zbil en tak v fjansi opremi kolesar, zadel se je obme, sredi dopoldneva, stala sem na postaji in ne na kolesarski stezi, prinorel je mimo in zapel vame, da je sam (še premalo! ) padel. Da ne govorim o stanju na Ižanki, ko se že tako nimaš kam umaknit, pa so kolesarji taki non plus ultra športniki glavni na cesti, ob cesti, po sredini ceste – ne glede na gnečo in stanje med vozniki … Tole s cestnimi kolesarji v dresih pa niti ne bom komentirala. Zapeljite se na Ižanko, spremljevalni avto nemalokrat pred njimi, oni pa tempo za njim, da o vdihavanju izpušnih plinov niti ne pomislim … Ne vem zakaj, res ne, ni po Istri, kjer je res ogromno kolesarskih tras (od Savudrije na vse konce, do Pule in še kam), nikoli takih bližnjih ekstremnih srečanj na kolesih, pa je ogromno kolesarskih ekip v svojih športnih “bojinih” dresih …

  • Odgovori Alkoholik 20. 5. 2016 at 9:04

    Odličen zapis, hvala da si izpostavil najin problem, ki po mojem mnenju ni samo najin ampak je odraz zavožene slovenske družbe. Mojih izkušenj je še več.
    Na istem križišču kjer so naju sprocesirali v ponedeljek, so leta 2013 in 2015 (za 2014 nimam podatka) na kolesarskem maratonu okoli Pohorja, ki je, mimogrede, maraton z 38. letno tradicijo v Sloveniji, policisti postavili zasedo in fotografirali kršitve, naknadno pa organizatorja KD Branik oglobili z nekaj tisoč evri globe, ki jo klub še vedno odplačuje. Isti policisti, katerih prisotnost je, skladno s kretensko pozitivno zakonodajo na tem področju, obvezna, in se jo plača. Klub globo še vedno odplačuje.
    Jeseni so me okoli polnoči pri vožnji s kolesom po pločniku (kolesarske steze ni, vozišče je polno udarnih jam, hitrosti voznikov visoke…) v središču Maribora brutalno ustavili, pri čemer je policijsko vozilo z modro rotacijsko lučjo in sireno z veliko hitrostjo pred mano dobesedno skočilo na pločnik. Policist mi je takoj pomolil pred usta alkotest, ki je tudi takrat pokazal 0.00 in pričel s postopkom. Navedel mi je da vozim po pločniku, da nimam svetlobnih teles in da me je malo prej opazil s telefonom v roki (ne pa tudi na ušesih). Našteval je prekrške in izjavil da sem, citiram “v rangu globe 200€”, me discipliniral in šolal kot prvošolčka da nimam kaj iskati na pločniku. Ko sem mu argumentiral zakaj se peljem po pločniku in se spraševal o odgovornosti upravljalca ceste, proaktivnosti policije, je rekel da sem lahko srečen (wtf?) da nisem napihal in da mi izreka 40€ globe.
    Skratka, lahko si bruham v usta.

  • Odgovori Matej Zalar 20. 5. 2016 at 9:41

    @Lidija: Prvi stavek mojega zapisa je bil namenjen točno takim kot si ti. Nisem se slepil, da bi se lahko kljub temu zgodilo, da se ne bi našla oseba, ki meni, da so glavna težava kolesarji in to zato, ker se tudi ti dosti voziš po Dolenjskem in Notranjskem, a nimaš slabih izkušenj z vozniki, ker si vajena prilagajanja in si pozorna na voznike, četudi imaš sama prednost. Tudi jaz sem pozoren na voznike, četudi imam sam prednost. Če ne bi bil, bi bil že nekajkrat mrtev.

    Ne vem sicer kaj je zate dosti, ampak jaz sem imel lani v 6000 do 7000 prevoženih kilometrih prometno nesrečo, ker me je neprevidna voznica zrinila ob rob pločnika in sem padel pri hitrosti med 40 in 50 km/h, konec sezone pa je isto naredil voznik malega tovornjaka, ki me je ob pločnik zrinil ob zavijanju desno, potem pa se iz kabine drl, da nimam kaj iskati na cesti. Na svojo reakcijo v tistem trenutku ne morem biti ravno ponosen, ampak upam, da je zaleglo, kajti pri takih idiotih lepa beseda ne najde pravega mesta.

    Prepričan sem, da se s kolesom voziš vsaj toliko in vsaj tako hitro kot jaz in veseli me, da se ti je slaba izkušnja s kolesarjem na avtobusni postaji zgodila “še v študentskih časih”, domnevam, da vsaj dvajset let nazaj.

    @Alkoholik: To so šokantne stvari, ki pa se v nekdanji totalitarni državi seveda nikomur ne zdijo posebej problematične. Ker če bi policaju jezikal pred tridesetimi leti, bi jih pa še fasal in si lahko pravzaprav srečen, da si jo odnesel z globo 40 evrov. Ki je “upravičena, ker si kršil zakon”. Kot pravim, to je država, ki si jo večina želi – samo da ne morejo sprejeti nizkega standarda, ki je posledica vseh teh njihovih želja.

  • Odgovori Lidija Oštir 22. 5. 2016 at 23:10

    Matej, je prav, da imamo vsak svoje mnenje in vsak svoje izkušnje! Predvsem te naj bodo takšne, da bomo s celo glavo (in še s čim) ostali tako kolesarji, pešci kot ostali udeleženci (tudi vozniki) v prometu … Daleč od tega, da bi kolesarjenju posvečala toliko časa in km kot ti, zame dosti pomeni vsak dan, (med počitnicami), vsaj uro … Z vetrom v laseh in vmesnimi postanki, najraje ob Krki ali Unici :))). Čisto nasprotje tebi. Naredim pa letno cca 35 ooo km z avtomobilom, in res si želim bolj “normalnih” (oprosti!) in manj objestnih kolesarjev na cesti. Tebi pa obilico užitkov na kolesarskih podvigih, predvsem pa same normalne (in previdne) voznike!

  • Odgovori bi al' ne bi 23. 5. 2016 at 7:24

    Pri nas se nihče – res nihče – ne zaveda, da je za volanom ali na motroju, kolesu, pešak

    – moja babica
    – tvoja hčerka
    – en bolj ‘ubogi’
    – vaš dedek
    – en z dioptrijo
    – mulc, ki je ravnokar naredil izpit
    – teta, ki jo je strah
    – sosedov frocek
    in še cel kup dugih zasanjanih, en, ki gre po sveče, ker mu je nekdo umrl, pa objestneži….

    Vsi mislimo, da mora vsak tako vozit (se obnašat) v prometu, kot dojemamo sami. Vse po reglcih. 🙂
    Pa ni tako! Eni ga orenk serjejo.
    Dober udeleženec v prometu je tisti, ki pazi na druge. Ta je stručko!

    Takih je malo, zato pa pizdakate!

    Pa so že izračunali (ali ste doživeli sami) ! Ne prehitevaj, ne brezglavo hitet – ker ne profitiraš nič.

  • Odgovori valentina smole 2. 7. 2016 at 15:29

    Jaz sem sama policist pa se kar se kar strinjam z zgornjo trditvijo…verjetno ker sem sama kolesar in se mi zdi izvajanje represivnih ukrepov na račun kolesarjev, za potešitev šefovih ambicij kratko malo j….:)
    Moraš pa tudi nekaj vedet,da jaz in še kdo zaradi drugačnega prepričanja, ker ne ugajam šefovim ambicijam, po vseh letih ždim v istem plačilnem razredu…uni drugi procent, kateri ni zanamerljiv, pa rajše potlači svoje prepričanje, da se lahko 5.ga v mesecu treplja po prsih ali pa po jajcih, kako je on dober.

    Ampak konec koncev…on je še vseeno tisti ki ima 50 eur vec 😀

  • Odgovori Matej Zalar 2. 7. 2016 at 18:52

    @Valentina: In zdaj si predstavljaj, da bi bila načelna vsaj tretjina policistov. Kaj šele polovica!

    • Odgovori valentina smole 2. 7. 2016 at 22:04

      pobožne želje 🙂

  • Odgovori Nati 13. 10. 2016 at 12:05

    V bistvu so kolesarji še kar ok, razen pač par bedakov, ki ne bi odstopli od svojega “jaz mam prednost” tudi če se vlečejo kot polži, se za njimi nabere xy avtov, se ne da varno prehitevat, frajerji pa hladno kot špricer mimo vsake avtobusne/izvoza. Še boljši so pa kakšni traktorji/šleperji, ki vozijo po istem sistemu. S to razliko, da mimo njih niti ne vidiš, in navadno rabiš več časa/prostora za prehitevanje, potem se pač vlečeš dobrih 50 na uro po regionalki izven naselja (v naselju pa seveda isto). Najboljše pri vsem je pa nabasat na tako pojavo takrat, ko si vezan na uro, da prideš do cilja na frišno skravžljan 🙂

  • Komentiraj