Kralj

Ko sem pozno zvečer čiliral ob flaši mrzlega, sva z Nickom slišala leve, a njegove trditve, da jih bomo zjutraj po dveh dneh safarija končno našli, nisem jemal najbolj resno. Leve se v savanski tišini pač sliši deset in več kilometrov daleč in jaz nisem imel pojma niti, iz katere smeri prihajajo glasovi. No, on je to vedel in naslednje jutro je svojo obljubo vzel zares. Kakšno uro in pol smo strmeli v kolovoz pred seboj in gosto grmičevje, iz katerega je le sem ter tja skočilo nekaj impal ali zeber.

In truplo mladega bivola. Mislil sem si, da je to delo krdela levov, ampak menda naj bi šlo za naravno smrt.

Jutranji mraz se počasi zažre v kosti. Srečali nismo žive duše, utihnil je tudi Hamilton iz drugega avtomobila, Nick pa je začel redno ugašati CB postajo. Opazil sem, da se je orieantiral s pomočjo skice, ki jo je imenoval zemljevid.

Kasneje je po radijski zvezi zavladala manjša verbalna panika, ki je seveda nismo mogli razumeti, saj fantje med seboj komunicirajo v nerazumljivi latovščini, mešanici agleščine, afrikaansa in lokalnih narečoj domorodcev. Nick je šaltal v četrto in Toyoto pognal celo čez 40 km/h, dokler ni zaružil v grmičevje in pred nami je na lepem stala šefica.

Kasneje smo izvedeli, da smo bili na prepovedanem ozemlju. Takole je. Lastniki zasebnih rezervatov, ki se držijo drug drugega – vsi skupaj pa Krugerjevega narodnega parka – in med seboj seveda niso ločeni z ograjo, imajo sklenjene natančne dogovore o terminih, ko lahko “konkurenčni” ponudniki safarijev dostopajo na določene lokacije in v katerih primerih lahko zapustijo pot. No, naš prijaelj je naredil manjšo izjemo, verjetno tudi zato, ker je dobro zapisan pri ostalih rangerjih. Pa ne okoli govorit!

Nadobudni podmladek:

Stari je v miru počival.

Zaradi očitnih razlogov smo se z opazovališča kar hitro pobrali. Popoldne, ko je vožnja po tistem delu parka dovoljena, naj bi se vrnili. Če bodo sploh še tam, sem si mislil.

Do kosila se na safariju sicer ne počne nič, kar je ustrezalo celo meni. Mislim, da sem bil tako lenobno razpoložen, da nisem uspel prebrat niti ene knjige. Pravzaprav sploh ne vem, kaj sem vsak dan počel med deseto in tretjo, ko je kosilo. Verjetno to, kar se počne v Afriki. Nič. Že da spakiraš torbo za na pot, traja vsaj pol ure.

Popoldne je bilo bolj živahno… Živali imajo tam prednost tudi, če ni zebre.

Na zebri pa sploh.

Nick je očitno vedel, kam nas pelje, saj smo šli spet mimo tistega kadavra. Slabih deset ur kasneje je bilo že precej bolj obglodan.

Tik pred sončnim zahodom smo prišli na lokacijo, seveda čisto drugam kot smo bili zjutraj. Ampak, fantje vedo.

Šef se je sprehodil kakšen meter in pol od avta.

Menda naj bi šli na lov. Še prej so se seveda odžejali. Mit, da samci oziroma vodje krdela ne lovijo, menda ne drži.

Velike oči…

Ko ga vidiš v živo v njegovem domačem okolju, ne da bi bil od njega ločen z ogrado, ti je jasno, zakaj je to Kralj. Kakšna mirnost! Mali rastlinojedci so stalno našpičeni, ves čas nekam bežijo oziroma begajo sem ter tja. Kralj pa hodi v ravni črti, ne ozira se ne levo, ne desno. Vse mu je jasno.

Domov smo se, kot vedno, vrnili kakšno uro so sončnem zahodu. Tokrat je bilo treba med potjo še nekaj poštimat. Mislim, da je crknila luč.

Bil je odličen dan.

Prejšnja objava Naslednja objava

16 komentarjev

  • Odgovori nish 30. 9. 2013 at 23:43

    Ohhh…pa je bil res odličen dan.
    Ne diraj lava dok spava…

    Menda so z raziskavami dokazali – bolj črno grivo ima lev, bolj je zanimiv za levinje.
    Pa vse mačke – razen levov – so lahko podvržene pretiranemu pigmentiranju, to pomeni, da so črne barve.
    Ko kak lev samotar najde krdelo in zasluti priliko, da bi lahko premagal alfa samca(ki je morda že star in ne več tako pri močeh)….se spopadeta. Poraženec odide…v samoto ali smrt.
    Zmagovalec pa….mnogokrat pobije vse mlade naslednike poraženca…da bi bile samice čimprej pripravljene za njegovega tiča.

    V glavnem pa…fajn si se imel

  • Odgovori darja 1. 10. 2013 at 6:53

    A luč vam je crknila? Kaj so tam tut policaji? 😀

  • Odgovori Waldo 1. 10. 2013 at 8:26

    Ne, pa cestne razsvetljave tudi ne. Potrebuješ svoje luči.

  • Odgovori sekasn 1. 10. 2013 at 9:35

    @darja
    Menda malo primanjkuje javne razsvetljave v savani, da bi se vozil brez luči.

  • Odgovori chef 1. 10. 2013 at 12:05

    Ja, tam je ponoči precej temno.

  • Odgovori Simona Rebolj 1. 10. 2013 at 14:34

    Mnja, kralj, miren, ampak, kot vsak kralj, samo dokler ne pride do nemira zaradi vojne ali ker je treba pač na lov. Ja, to, da vodja krdela ne lovi, je res mit (osebno ga prvič slišim, ampak verjamem, da obstaja pravljica). Še huje. Vodja krdela je celo bolj izpostavljen bojem za teritorij in podobno.

    Ravno v tem času je Čar napisal nekaj luštnih zgodbic iz levjega sveta. Bolj zaradi metafore seveda, ampak vseeno paše kot dodatek tudi sem:

    http://www.dnevnik.si/mnenja/kolumne/animal-planet

    In kako, zaboga, se po taki mesariji ve, da je mladi bivol poginil “naravne” smrti? Za kakšnimi t. i. naravnimi smrtmi pa poginjajo Mlade živali oz. ekplicitno bivoli?

  • Odgovori chef 1. 10. 2013 at 14:50

    Dejansko je kraljev zelo malo oziroma na določenem teritoriju samo eden naenkrat. Z omejenim mandatom, seveda.

    Kaj vem kaj je bilo bivolu – verjetno je zbolel. Mrhovinarji so pa to seveda izkoristili. Kako se ve? Bila bi presenečena, kaj tisti ljudje vse vedo – in vidijo – in slišijo – in čutijo. Tam ti postane jasno, kako prekleto zakrneli smo postali.

  • Odgovori Urška 1. 10. 2013 at 16:14

    ”Kako se ve? Bila bi presenečena, kaj tisti ljudje vse vedo – in vidijo – in slišijo – in čutijo. Tam ti postane jasno, kako prekleto zakrneli smo postali.”
    Bravo. Kolikokrat se zamislim, kaj vse smo z ”napredkom” izgubili…
    Dobro poročilo!

  • Odgovori chef 1. 10. 2013 at 23:41

    Hja, romantičen pogled na naravo razkriva vse, kar smo z napredkom izgubili… žal pa narava ni tako zelo romantična, ampak je kruta. In potem si kar vesel, da družbo goni napredek.

  • Odgovori aaaaaaaaaaaa 2. 10. 2013 at 6:47

    @Darja: ja tam so tudi policaji, kateri v parkih merijo hitrost vozil.

  • Odgovori vesna 2. 10. 2013 at 7:57

    Oh, kakšni lepi mucki… <3

  • Odgovori suum 2. 10. 2013 at 9:37

    Če smem še sam dodati svoje mnenje glede vzoka smrti tistega bivola. Če bi končal kot plen, bi mu moral plenilec pregrizniti vrat, pred tem pa zariti zobe še kam drugam in se obestiti nanj, da se ga spravi na tla – za to sta potrebna vsaj dva leva, oz. levinji (če je bivol seveda pri močeh), pa domnevam tudi, da bi ga npr.: krdelo levov temeljiteje obžrlo. Zdaj, ali so na vratu poškodbe, se tu iz fotke ne vidi dobro, na kraju samem pa so to domačini, pa tudi pozornejši turisti, lahko brez dvoma jasno opazili.

  • Odgovori Simona Rebolj 2. 10. 2013 at 14:06

    @chef:

    Aha, omejen mandat … ofkors …

    “Kako se ve? Bila bi presenečena, kaj tisti ljudje vse vedo – in vidijo – in slišijo – in čutijo.”

    Aha, v to pa ne dvomim, čeprav bi jih verjetno marsikakšna naša dajana v teh (nad)naravnih sposobnostih premagala:):)

  • Odgovori Igor 4. 10. 2013 at 13:50

    Narava ni kruta. Če bi limal samo slike mladičkov, bi vsi govorili kako je narava lepa. Ker ne poznam boljšega izraza bom rekel, da je nevtralna. V dolgoročnem ravnovesju.

  • Odgovori ir1 4. 10. 2013 at 15:31

    Tudi jaz sem mnenja, da narava sama po sebi ni kruta. V osnovi je narava pravzaprav tehnična. “Kruta” postane, ko ima razlog za to. Ko je zaradi ogroženosti preživetja v to prisiljena, ali celo s strani namerne krutosti – človeškega faktorja iz nenuje – v obrambni odziv sprovocirana. Vse večje usmerjevalne manipulacije s poskusi spreminjanja, prikrojevanja in podrejanja človeški vrsti z vodenjem narave vred, z vplivnega vidika ob tem sicer igra pomembno, a s politiko dobičkonosnega gospodarjenja brez meja tudi najkrutejšo možno vlogo. Vendar pa prvinske moči narave, v njenem jedrnem ravnovesju, na dolgo progo ni možno nadvladat.

  • Odgovori ir1 4. 10. 2013 at 16:02

    popravek; “igrajo pomembno vlogo”, ne “igra”.

  • Komentiraj