Králjica Brd

Prejšnji vikend sva v Goriških brdih kulinarično-enološke užitke združila s pohodniškimi mukami na poti Alpe Adria Trail. Fajn se je bilo spet vrnit k Mavričevim v Hišo Marico v Šmartnem, ki je zdaj večja kot pred leti, bogatejša za nekaj prav v tem tednu odprtih sob in že nekaj časa tudi za kuhinjo (seveda ne več v spahnjenci), ki nič ne zaostaja za tisto v Mavričevi bazi na domačiji Belica v Medani.

Goriska_brda_DSC_8487

Zanimivo je, da v vinorodnih krajih vedno najdeva razgledno točko s primernim sedalom. Tako je bilo pred štirimi leti na Bizeljskem:

Tako pa je Králjica prejšnji teden, žal v nekoliko kislem zgodnjem dopoldnevu, na razglednem prestolu z razgledom proti ciljni destinaciji posedala v Goriških brdih:

Goriska_brda_DSC_8303

Pa še fotografija bradatega kralja nekaj deset metrov niže:

Goriska_brda_DSC_8324

Več o pohodniški poti Alpe Adria Trail, Goriških brdih in Čedadu boste lahko prebrali v naslednji izdaji revije za aktivne turiste NaProstem.si.

Prejšnja objava Naslednja objava

4 komentarji

  • Odgovori filmoljub 23. 4. 2016 at 21:36

    Če že greš v Brda (ki s svojo odmaknjenostjo na noben način niso by the way), potem nikakor ne moreš mimo domačije Klinec v Medani. 😎 Iz srca in trebuha toplo priporočam. (Celo Napotnik se strinja.) Domača pijača in jedača (vključno z lastnim ekološko pridelanim vinom), kot se šika, razgled s tiste njihove velike terase na okoliške vinograde pa menda eden najlepših v tistih koncih sploh.

  • Odgovori Matej Zalar 24. 4. 2016 at 11:23

    Seveda poznam, ampak spala sva v Šmartnem in dosti dlje kot do tja sploh ne bi prišla, v Medani sva bila pa naslednji dan prezgodaj. To je bilo potem sila problematično, ker sva v Krmin prišla ob uri, ko se Italijanom zdi nezaslišano, da bi sploh kdo jedel … tam sva potem najprej visela v bifeju v lasti Kitajcev, kjer nama je stregla mama, ki je hkrati dojila, potem pa v neki kar solidni pivnici, kjer sta skupaj stregli mati in hči, tam sva ob Gulden Draaku vsaj dobila neko testo z dodatnimi sestavinami, ki so ga imenovali pizza.

  • Odgovori filmoljub 24. 4. 2016 at 15:18

    Meni se v poltretjem letu ne zgodi toliko kot tebi v enem koncu tedna.

  • Odgovori Matej Zalar 24. 4. 2016 at 17:57

    Ravno sem komentiral na tvojem blogu, da se tako malo pogosto v enakem obdobju zgodi tudi potopiscem, ki se vseeno čutijo dolžne to potem tudi ubesediti in bralce moriti z več sto stranmi dolgčasa 🙂 Kakorkoli, marsičesa sem vajen, da natakarica v šanku sredi Evrope pestva in doji otroka … no, to je pa tudi mene šokiralo 😆

  • Komentiraj