Križna jama

Ko si enkrat mimo Cerkniškega jezera in na Bloški Polici, se zdi, da bo sveta vsak čas konec. Cesta proti Hrvaški pelje skozi Stari trg pri Ložu do mrzlega Babnega polja, kjer prečka mejo in pripelje v že hrvaški Prezid. Precej odročni in neprometni konci, ampak preverjeno lepi in ob tem tudi turistično zanimivi. Vzhodno od Cerkniškega jezera sta dve vrhunski turistični zanimivosti: pred kratkim obnovljeni Grad Snežnik, še bližje pa jepod Križno goro Križna jama, ena ne samo najlepših, ampak tudi najspektakularnejših slovenskih jam. Grad Snežnik je v oktobrski številki Potepanj opisala Katarina Vrhovec …

… z Vizotom in Krofom pa smo za novembrsko-decembrsko izdajo obiskali Križno jamo.

Pred časom mi je Bogdan Kladnik razložil, da je podzemna fotografija eden največjih fotografskih izzivov. Pravzaprav se je izrazil dosti bolj sočno. Vesel sem bil, da se je Alojz Troha, dolgoletni vodnik po Križni jami, ponudil, da med izletom v podzemlje naredimo nekaj podzemnih fotk. Sicer sem enkrat že fotografiral v jami Dimnice, kjer sem posnel tudi eno mojih najboljših fotografij1, ampak sem delal s flešom, ki je v jami sranje. Skratka, izziv sem radevolje sprejel – če ne bi uspelo, bi še vedno lahko uporabil Bogdanove fotke.

Enourni ogled prvega dela Križne jame sicer vključuje le prvo jezero. Na štiriurni avanturi pa vas najprej opremijo s škornji, kombinezonom in čeladami s svetilkami, potem pa odveslate čez trinajst jezer do Kalvarije. Tak ogled ponujajo za skupine do štirih ljudi in največ enkrat dnevno – preprosto zato, da ohranijo naravno ravnovesje tega občutljivega jamskega sveta. Kar je dobro. V Križni jami se res počutiš kot v jami. Kar seveda vključuje veliko teme in mraza (osem stopinj).

Najprej nas je jahalo vreme. Septembrske stoletne vode so jamo poplavile do stropa in tudi marsikaj razdejale. Ko se je voda končno umirila, je dan, dva pred našo avanturo še enkrat deževalo – izleti so pa odvisni predvsem od gladine vode, ki se ob vsakem deževju hitro spreminja. Navsezadnje smo, seveda tik pred zdajci, le ujeli pravi termin.

Obširnejšo reportažo z mojimi čustvenimi izlivi zaradi zelene vode, tišine in pravljičnih kapnikiov, si lahko preberete v Potepanjih, ki so po pumpah in večjih trgovskih centrih na voljo še do konca tedna. Tukaj povem samo, da je bila izkušnja krasna. In seveda rahlo naporna – izlet se je malo zavlekel, ker jamska fotografija res zahteva precej časa.

Fotoaparat postaviš na stojalo. Narediš nekaj poskusnih fotk z bliskavico, da je vsaj približno jasno, kaj fotografiraš. Potem nekoga pustiš v čolnu, da pozira, kar je pomembno, da opazovalec fotke dobi vtis o razsežnostih prostora. Pomočnik, lahko tudi dva ali trije, se postavijo na strateške točke, da z močnimi svetilkami osvetljujejo prostor. Fotograf čim bolj odpre blendo in se poigra s časom osvetlitve – pri ISO100 so bili časi med 4 in 6 sekundami. Na povelje “gremo” začneta lučkarja osvetljevat prostor tako, da z lučjo “malata” po prostoru. Na digitalcu potem vsaj vidiš, kaj je ratalo in praviloma ponavljaš, ker je lahko v kakšnem kotu fotografija pod ali preosvetljena. Kako lučkarju, ki stoji za vogalom in nič ne sliši zaradi žuborenja vode razložit, kaj hočeš, je seveda druga zgodba. Če ob tem nekaj minut stojiš v vodi, je vse skupaj toliko lepše. Ampak rezultati so res kul!

Ful priporočam! Enkrat v življenju jo morate videti.

  1. Ki se mi je, resnici na ljubo, usrala. []
Prejšnja objava Naslednja objava

17 komentarjev

  • Odgovori Majeestic 22. 12. 2010 at 19:34
    1. slika je čist sick! Samo se mi zdi, tvoji teoriji navkljub, da bi bila še vseeno lepša brez ‘pozerja’ v čolnu. Bolj primerna za desktop background, na primer 😉
  • Odgovori Majeestic 22. 12. 2010 at 19:35

    Hmmm, ne vem točno zakaj je spremenilo (verjetno avtomatsko številčenje9, uglavnem govora je o sedmi (7.) sliki 🙂

  • Odgovori Anya 22. 12. 2010 at 19:55

    Zakon! križna ga res popolnoma zmaga tudi če nisi nek ljubitelj jam.

  • Odgovori enodvec 22. 12. 2010 at 21:29

    Zakon fotke! Ok, ta pomemben del je naredila mati narava.
    Pa še idejo sem dobil. Ampak a res samo 4 na dan?

  • Odgovori filmoljub 22. 12. 2010 at 21:37

    V Križni jami pa sem tudi jaz, zapriseženi foteljaš in zapečkar, celo že bil. Neverjetna zadeva, prav res. In tele tvoje fotke so dejansko fucking awesome, za na Shutterstock. Dobro si jih pritisnil.
    Pa si res ti slikal? 😉

  • Odgovori Davor 22. 12. 2010 at 22:05

    V prejšnjem desetletju sem z družbo prijateljev še uspel ujeti turo, ki so jo od takrat nehali delati. Dolga je bila nekaj več kot sedem ur, šlo se je pa do konca v velikansko dvorano, iz katere vodi samo še sifon, ki je takrat bil še neraziskan. Kar se mene tiče, je tisti del od Kalvarije naprej najlepši. Po svoje škoda, da so to nehali voditi, čeprav razumem težnjo po ohranitvi jame. Že dlje časa se celo govori, da jo bodo za turiste od prvega jezera naprej sploh zaprli in bo vstop dovoljen samo še znanstvenikom.

    Sem pa tudi sam obakrat (šel sem še enkrat kasneje na turo, ki jo opisuješ) šel z Alojzom. Redko najdeš tako zavzetega vodiča/skrbnika.

    Težko pa se strinjam z izjavo, da se na Bloški polici zdi, kot da bo sveta konec. Odvisno, kako gledaš – kaj lahko bi rekel tudi, da se tam svet šele začne 🙂

  • Odgovori chef 22. 12. 2010 at 22:17

    @Majeestic: Za ozadje bi bila res fajn, ampak na splošno so pa jamske fotke brez ljudi za znoret boring.

    @enodvec: Fora je v tem, da jih gre v čoln samo pet. Dveh čolnov pa mislim, da ne spustijo.

    @filmoljub. Jaz sem komandiral lučkarje in se igral s fototom.

    @Davor: Brez dvoma je najlepše tam, kjer ni ljudi. Jaz sem tako užival tudi v Dimnicah – bi lahko še o tem kaj napisal nekoč – ki je v drugem delu, kjer poteka jamski treking, tudi precej neobljudena.

    In ja, tudi jaz se strinjam, da se na Bloški Polici ne konča – pravim samo, da se tako zdi 😉 Enkrat sem za revijo napisal celo reportažo o nadaljevanju poti.

  • Odgovori Vizo 22. 12. 2010 at 22:27

    Jest sem pa poziru 🙂

  • Odgovori Safet Ali-beg 23. 12. 2010 at 9:23

    Ta jama je že dolgo na moji listi želja. Po tem zapisupa se je prebila v ospredje te liste.

  • Odgovori Nick 23. 12. 2010 at 10:34

    Zimske spalnice jamskih medvedov niste šli gledat?

  • Odgovori chef 23. 12. 2010 at 14:20

    Seveda smo šli. Problem je v tem, da je tisto vitrino med poplavami razsulo in so kosti komaj nabrali skupaj.

  • Odgovori disketa 23. 12. 2010 at 15:07

    OMG! Kake hude fotke!
    Delala diplomo v Križni. Dolg nazaj, ampakj tocn tako mam v spominu. In Alojz je zakon.

  • Odgovori smoger 23. 12. 2010 at 15:11

    Nice.

  • Odgovori buba švabe 23. 12. 2010 at 21:01

    Fotke, da dol padeš, res. 🙂 Hudo! 🙂

  • Odgovori seamus 24. 12. 2010 at 10:10

    Dobre fotke! Kolk cajta pa ste bli dol, da si se lohk izživljal kot si se?

  • Odgovori chef 24. 12. 2010 at 10:32

    Dol smo bili dobre štiri ure. Normalno fizično pripravljeni si jamo po mojem brez težav ogledajo v treh urah, tako da je vsaj eno uro skupaj trajalo postavanje v vodi, s tem da sem naredil razmeroma malo fotk. Praktično vse so objavljene.

    Kot vedno, jaz seveda nisem čisto zadovoljen, ampak za prvič je OK. Bi si pa vzel še več časa, ampak verjemite, da sem imel počasi vsega dovolj, pozerja pa tudi. Ker je res bolj naporno, kot je videti.

    Moram pa poudarit, da brez Alojza tole ne bi bilo pol tako v redu. On je pač vedel, kam se morata postavit z lučmi … proti koncu je bilo to sicer jasno tudi meni. Me je pa ta varianta kar potegnila. Saj me vse, kjer morajo biti časi dolgi.

  • Odgovori seamus 24. 12. 2010 at 18:49

    Pol se morva zment za kakšno hribovsko ponoči, ko bo luna čim bolj polna in bo jasno! Aja, pa sneg mora bit.

  • Komentiraj