Laponska *****

Zakaj bi nekdo šel na petdnevni pohodniški izlet po švedski Laponski, kjer ponoči tudi poleti zmrzuje – spi pa se v šotorih –, in kjer lahko pet dni skupaj bodisi dežuje bodisi je neznosno veliko komarjev? Turistične ponudbe tako rekoč ni, telefonskega signala tudi ne in kulinarika je bolj ali manj omejena na konzerve. Na hrbtu je poleg tega treba nositi 15 kilogramov prtljage. Zakaj bi si to želel?

Švedska

Zato, ker je to prav zares petzvezdično doživetje.

Laponska

Jebeš prestiž dragih hotelov, večerje za 50 evrov na osebo, panoramske polete, turistični šoping in podobno sranje. Bled ali Portorož ali Ljubljana bodo vedno privlačili tudi proletariat, pa če se še tako trudijo z butično ponudbo.

Vedno bosta tam nekje hostel ali nekdo, ki raje zasluži 500 evrov na mesec s ponujanjem stanovanja na Airbnb, kot 400 evrov mesečno z dolgoročnim oddajanjem, pa še investirati bi moral v obnovo. Seveda lahko lokalne oblasti preprečijo, da bi bil Bled videti kot tržnica s ceneno robo. Ali da nasproti petzvezdičnega hotela v Portorožu ne bi ob palme bruhali pijani mulci. Da v Ljubljani pri Tromostovju koncesije za letni vrt ne bi dobil gostinec, ki ne zna ali noče zagotoviti vsaj korektne, če ne vrhunske glasbene ponudbe. Da drsališče na Kongresnem trgu ne bi bilo videti kot hala v Javnih skladiščih.

Ampak na Bled, v Piran in v Ljubljano bi se kljub vsemu valile množice turistov s sendviči v bisagah. In če bo uspelo oblastem preusmeriti turistične tokove, se bodo množice valile še na nove destinacije. Množice so tudi v Barceloni, Londonu in Parizu, torej na bistveno dražjih destinacijah s precej obširnejšo ponudbo petzvezdičnih doživetij. Turizem je postal preveč dostopen za preveč ljudi, med katerimi imajo mnogi tako zelo drugačne navade, da je turizem še bolj moteč. Ker ni videti, da so obiskovalci, ampak se vedejo kot zavojevalci – tako vsaj mislijo domačini.

Čeprav lahko spijo brezplačno tudi na prostem – kar je v petzvezdični Sloveniji in še marsikateri tako imenovani razviti evropski državi prepovedano – pa množice ne bodo potovale na Laponsko. Zakaj ne? Ker ni turistične ponudbe. So neke koče, a po nobeni veljavni kategorizaciji ne bi dobile niti ene zvezdice. Ob poti je tudi savna z razgledom in možnostjo kopanja v jezeru s pitno vodo, a po butičnih standardih ni tako prestižne narave kot tiste v slovenskih termah. Menda si je treba drva nasekati lastnoročno. Navsezadnje se ti v savno ne ljubi, ker dežuje in si samo želiš čim prej postaviti po vseh kriterijih, ki veljajo v divjini, res vrhunski šotor, da lahko s kolegom na štirih kvadratih metrih kuhaš in spiš in prebiješ par ur na vlažnem – in ne popolnoma mokrem.

Šotor

Najlepše od vsega pa je, da ni treba na Laponsko. Petzvezdično turistično doživetje lahko res doživite tudi v Sloveniji. Ampak morate tja, kjer ni turistov. Tja, kamor še niso preusmerili turističnih tokov.

No, ob naslednji krizi bo že malo bolje in bomo spet lahko tarnali, da je turistov premalo.

Prejšnja objava Naslednja objava

15 komentarjev

  • Odgovori Robert 23. 8. 2018 at 18:13

    Koliko vodnega stolpca ima tale šotor?

  • Odgovori seamus 23. 8. 2018 at 19:52

    Pri nas imaš bivake. Po naših hribih jih je kar nekaj. Malo kazi edino dejstvo, da čehi organizirano vozijo turiste po teh bivakih, kot del njihove ponudbe…

  • Odgovori FV 23. 8. 2018 at 20:06

    Zdej mi je bolj jasno zakaj… ženske ni zraven 🙂

  • Odgovori vesna 24. 8. 2018 at 8:13

    Oh Laponska, meni najljubša dežela na svetu! <3 Midva greva vsako zimo na finski del Laponske na tek na smučeh. Čudovita pokrajina, neskončne tekaške poti, severni sij in predvsem sneg – veliiiiko snega. Pa lani je bilo posebno doživetje, ko je bila prve 4 dni temperatura okrog -30°C, sploh tek je v takem strašno naporen (predvsem spusti) 🙂

  • Odgovori Mojster Miha 24. 8. 2018 at 9:28

    @Vesna lahko morda navedeš mesto oziroma bolj natančno lokacijo, kjer so takšne razmere za tek? Kako je pa glede gneče?

    Mateju se pa opravičujem za off topic. Pohvalim pa izbiro nekonvencionalnega načina preživljanja dopusta. Od kod ideja? Ali gre za deloma službeno dolžnost?

    • Odgovori vesna 24. 8. 2018 at 11:03

      Okolica Rovaniemija, Urho Kekkonen National Park, recimo. Gneče ni (razen npr. na kakšnih štartnih točkah, pa še to max. 10 ljudi), ker je področje tako veliko in toliko ogromno možnosti (vse označeno s kažipoti), da se vsi porazgubijo.
      Enako je tudi nad Lillehamerjem, Nordsetter.
      Se opravičujem za OT 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 24. 8. 2018 at 12:29

    @Robert: Kratka raziskava pokaže, da ima zgornji del 3000 mm in dno 6000 mm vodnega stolpca. KLIK

    @Seamus: Tudi gor so bivaki, ki so celo bolj luksuzni od naših, ampak kaj ti bo to, če so že zasedeni?

    @Vesna: Da, zima mora biti sploh čisto tretja zgodba … gresta z back country dilami in spita na poti ali sta kje nastanjena in delata enodnevne izlete?

    @Mojster Miha: Business with pleasure. Ideja – sicer kot izlet v dvoje – je zorela že nekaj časa, a ne tako visoko na severu, kjer je sicer res lepo, ni pa lahko 🙂 Hitro se zgodi, da človek neha uživati, če ne gre preko malenkosti kot so vsakodnevna osebna higiena, domača hrana z obilico zelenjave, suha oblačila, precej vneti gležnji in podobno.

    • Odgovori vesna 24. 8. 2018 at 13:22

      Tekaške smučke in enodnevni izleti od namestitve in nazaj. Itak greš skoraj povsod naravnost iz copat na smučke 😀

      • Odgovori Anonimno 25. 8. 2018 at 11:36

        @Matej, hvala, pravkar si mi rešil mojo dobro staro, zvesto Salewo 🙂
        Ravnokar sem kupil družinski šotor in me žena nagovarja, da se znebim starega Salewa Sierra Leone II s 5.000/10.000 mm stolpca.
        In ko zdaj gledam teh 750€ za tale tvoj Fjällräven Abisko Shape II s 3.000/6.000 mm, ne dam Salewe stran niti za ceno novega. Pa samo 1 kg je težja od Abiska!
        Če ni skrivnost – spada šotor med sponzorsko opremo, ali dejansko kupuješ tako precenjene stvari?

  • Odgovori Matej Zalar 25. 8. 2018 at 15:35

    O, moj bog, slovenska prepročina!

    Nisem sicer strokovnjak za šotore, ampak podatek o vodnem stolpcu je – čeprav pomemben – po mojem enako za lase privlečen kot podatek o megapikslih pri digitalnih fotoaparatih. Kolikor vem, je že 1000 milimetrov dovolj za vodotesnost, spodnji material pa naj bi ga imel več, ker na njem dejansko ležiš s svojo težo in je pritisk večji. Zdaj mi pa povej kdaj je tvoja Salewa na 1 cm2 obremenjena s 5-metrskim stolpcem vode. In v kakšnih okoliščinah sploh merijo vodni stolpec? Nimam pojma, ampak bojim se, da so testi približno taki kot testi porabe goriva na avtomobilu, pri katerih se uradni podatki od realnih razlikujejo za nekaj 10 odstotkov. Poleg tega naj bi se skozi čas impregnacija tudi obrabila in če ima prvo leto šotor 5.000 mm vodnega stolpca, to še ne pomeni, da ga bo imel tudi čez pet let, potem ko si ga že stokrat postavil in zložil.

    Nekoliko noro se mi zdi, da primerjaš svoj trisezonski šotor s štirisezonskim. In kako hitro se šotor postavi? Je mogoče zunanji del postaviti neodvisno od notranjega, da torej notranjega namestiš šele, ko si postavil zunanjega? V razmerah non-stop dežja pride to še kako prav. Kako se obnese, ko piha brutalen veter (neodvisno od podatka fabrike, da vzdrži 100 km/h)? Kako hitro se posuši? In ali res misliš, da je 1 kilogram razlike v teži tako malo? To je recimo slabih 10 odstotkov celotne teže nahrbtnika, ki ga nosiš več ur in več dni zaporedoma.

    Vsekakor bi bil precej previden preden bi začel na podlagi podatka o vodnem stolpcu ocenjevati ali je izdelek precenjen ali ne. Kot tisti, ki so prepričani, da je avto za 50 jurjev predrag, ker je čisto dovolj dober tudi tisti za 15 jurjev, ki ga vozijo že tri leta.

    Tega šotora sicer nimam in ga tudi ne bi kupil, ker ga jaz osebno ne potrebujem. Na tem izletu nam je prišel pa hudo prav, čeprav bi verjetno bila OK tudi tvoja Salewa, sploh če je možno v njem udobno bivati, tudi ko je zunaj 2 do 3 stopinje Celzija.

  • Odgovori seamus 26. 8. 2018 at 0:14

    Sem šel za firbec pogledat/primerjat podatke. Dejansko tole ni primerjave. Mi je pa interesanten podatek, ki se ga od včasih ne spomnim (verjetno zato, ker nikoli nisem kupoval ekspedicijskega šotora) – tear strength, ki mi je bolj všeč, kot pa vodni stolpec (je že Matej ugotovil, da je brezvezen, ker plastika že sama po sebi ne pušča…). Namreč pove, kako močen material ima šotor. Verjetno na cenejših šotorih ni interesa, da bi ga dali v podatke, bi bilo pa fino vedeti, ker jaz mojemu (kamp!) šotoru zamerim ravno to, da je tanek kot papir.

  • Odgovori Matej Zalar 26. 8. 2018 at 15:32

    Ko sem prijel ta šotor, sem mislil, da se bo strgal, če se ga bom z nohtom dotaknil … Stene so namreč smešno tanke, če jih primerjam z materialom kakšnih deset let starega šotora, ki ga imam doma. No, v resnici je Fjällrävnov material očitno noro trpežen, ker smo z njim počeli vse sorte. Z njihovimi izdelki sem imel sicer prve resne izkušnje in moram priznati, da so me res navdušili. Seveda so dražji, ampak dražji so tudi zato, ker – če jim gre verjeti – uporabljajo reciklirane materiale in za okolje manj obremenjujoča impregnacijska sredstva.

    Potem je pa ta zgodba … vsi imajo poln gobec ekologije, ko je treba za to plačati, pa hitro raje kupijo plastiko in se smejejo buttcem, ki so za hlače plačali 50 evrov več in ki potem hlače impregnirajo z voskom, kar je v bistvu relativno dolgotrajen postopek v primerjavi s sprejanjem.

    Ampak to je že nivo pizdenja nad neoliberalizmom po eni strani in navdušenim letanjem z Ryanairom za smešno nizko ceno po drugi strani. Tudi o tem sem že pisal.

  • Odgovori fv 29. 8. 2018 at 11:53

    če smo pri šotorih ne gre mimo top of the line: Hilleberg, pred katerimi se ostali lahko ponižno klanjajo.

    • Odgovori Boki 30. 8. 2018 at 9:24

      Koliko ima vodnega stolpca?

  • Odgovori Matej Zalar 30. 8. 2018 at 15:27

    Hahaha!

  • Komentiraj