Leopard

Slone smo v Južni Afriki srečevali kar naprej, saj jih je v Krugerjevem narodnem parku celo preveč, toliko, da delajo škodo, zato so že resno razmišljali o odstrelu. Da se ne bi slabo zapisali slonom, ki bi lahko zaradi strahu začeli pobijat vse, kar smrdi po človeku, so pristojni organi ubrali težjo pot širjenja njihovega življenjskega prostora z združevanja rezervatov v Južni Afriki, Zimbabveju in Mozambiku. Zaščiteno ozemlje Velikega čezmejnega parka Limpopo se še vedno širi in v kratkem načrtujejo, da bo obsegal že 100.000 km2 ozemlja – za pet Slovenij, torej.

Precej bolj ogroženi so nosorogi, ki pa so menda popolnoma zabiti, tako da jih najdemo brez težav. Več je afriških bivolov, vsak dan smo videli kakšnega, z nekaj sreče pa v dveh, treh dneh pod strokovnim vodstvom naletite tudi na leve, ki imajo to dobro lastnost, da večino dneva prespijo. Ostane torej samo še peti član Velike peterice. Leopard. Iskali smo ga vsak večer, a v rezervatu Sabi Sand nismo imeli sreče. Z večjo verjetnostjo ga vidimo v zasebnem rezervatu Balule. Prvi večer ga nisem uspel pritisnit.

Kot sem že pisal, je iskanje živali na safariju timsko opravilo, ki se jih različne ekipe rangerjev in trackerjev lotevajo skupaj. Bržkone se začne z govoricami po radijski zvezi, ki jih turist ne razume, ker se trackerji med seboj pogovarjajo v nerazumljivi latovščini. Potem se začnejo, na videz brez reda, vozit v krogih, kar naprej brbljajo po radijski zvezi, če se srečajo, se pomenkujejo … Navsezadnje Fan, naš tracker, skoči z avta in peš izginil med grmovje. Iskat 60 kilogramov težko mačko. Vznemirjenje počasi narašča, turisti pa, ne da bi razumeli, kaj se dogaja, bebavo poskakujejo na svojih sedežih. Na lepem se, nekje povsem drugje in že ob mraku, iz grmovja pojavi Fan in skoči nazaj na avto. Zdaj očitno ni več heca, ker Louis v tretji prestavi brzikrepko hitreje od 30 km/h, ali pa po Fanovih navodilih nenadoma ustavi in pelje kakšnih sto metrov vzvratno.

02_Juzna_Afrika_0800

Potem z Land Cruiserjem na lepem zapelje s kolovoza in med vožnjo čez tudi meter in pol visoko grmičevje pazi samo na to, da grm povozi tako, da pride med kolesa. Veje nižjih grmičev cvileče drgnejo ob pleh, material škripa in šklepeče, turisti pa dobivajo še bolj debele oči. Nekateri so prestrašeni.

03_Juzna_Afrika_0805

Sto metrov naravnost, pa dvajset metrov ostro desno, trideset metrov vzvratno in potem desno vzvratno … in glej ga!

04_Juzna_Afrika_0796

Če se prav spomnim, je bila menda dobro nažrta samica, ki se je ta večer lotila označevanja teritorija. Kot berem, naj bi samice zavzemale okoli 15 kvadratnih kilometrov velik teritorij, samci pa od 30 do slabih 80 kvadratnih kilometrov. To seveda pomeni, da imajo z označevanjem kar precej dela.

05_Juzna_Afrika_0798

Ampak videti je, da točno vedo, kaj počno. Za firbce, nabralo se je vsaj pet avtomobilov, se ni menila, nit pogledala nas ni, ampak je preprosto šla svojo pot.

06_Juzna_Afrika_0799

Samo sem ter tja je počepnila in poscala kakšen grmič, zato, da je konkurenci jasno, kdo je glavni, in da so samci vedeli, da se okoli smuka dobra mačka.

07_Juzna_Afrika_0806

Prejšnja objava Naslednja objava

2 komentarja

  • Odgovori filmoljub 3. 4. 2015 at 18:05

    Tale leopardka menda tudi pravkar označuje teritorij:
    http://images0.zurnal24.si/slika-600x340f-1386874801-974321.jpg

  • Odgovori Matej Zalar 3. 4. 2015 at 19:41

    😆 😆 😆

  • Komentiraj