Ljubljana v žepu

Zadnjič sem v zvezi z Novim Sadom omenil, da turističnim vodnikom In Your Pocket bolj malo zaupam. Na uredništvu slovenskih izdaj vodnika očitno berejo Nergača, zato so – pohvalno, da sledijo tudi alternativnim medijem kot so blogi – skočili v luft in mi v elektronski nabiralnik odložili prijazno obvestilo, da bi me radi prepričali v nasprotno. Potem so mi Ljubljana In Your Pocket odložili še v nabiralnik na domačem naslovu. Takoj, ko sem 98-stransko brošuro domačega mesta prelistal, so me ustvarjalci že prepričali, da gre za bolj obširen in natančnejši vodnik, kot je recimo novosadski.

Ljubljana In Your Pocket

Jasno je, da celo Marsovci poznajo Tromostovje, Ljubljanski grad in Tivoli, in poznajo ga tudi v vodniku In Your Pocket. Zato me je zanimalo kaj znajo napisati o Krakovem, Plečnikovih Žalah in o Ljubljanskem barju, torej o znamenitostih na drugo žogo, ki so same po sebi nekaj tako posebnega, da jih nekoliko zahtevnejši turist nikakor ne bi izpustil. Vse troje sem izbral naključno, kot test.

OK, Žale so obdelali zgledno.

Krakovega in Trnovega – razen Plečnikove hiše – žal ne, čeprav je Krakovo edinstveno, Trnovo pa bi moralo postati ljubljanska boemska četrt.

Žal ne izvemo ničesar niti o Krajinskem parku Ljubljansko barje in o cerkvi sv. Mihaela, ki je od središča oddaljena le nekaj vrtljajev kolesarskih pedal.

Ker sva pravkar odlično jedla v prekmurski gostilnici Mencigar Nobile na Zarnikovi, me je zanimalo, ali so jo uvrstili med restavracije s tradicionalno slovensko hrano. Ljubljančani se radi pritožujemo, da v mestu praktično ni dobre gostilne z domačo menažo, na Prekmurce pa kar pozabljamo. No, Mencigar Nobile je v In Your Pocket na svojem mestu. Pohvale.

Splošen vtis je odličen, ni pa vodnik presežek. Je zelo podroben v praktičnih informacijah, ki zanimajo tistega, ki se na Brniku ali na Kolodvoru znajde brez vsega in še včeraj sploh ni vedel, da je Slovenija demokratična dežela v srednji Evropi. Izvedel bo, da plačujemo z evri, da državljani govorijo slovenski jezik in kako po slovensko zaklicati »NAH POH-MOCH«.

Mene manj zanimajo tekoči dogodki, za katere raje povprašam na turističnih informacijah ali si jih ogledam na internetu. Koledar največjih dogodkov vodnik sicer pokriva zelo dobro in je v tem segmentu boljši od vseh ostalih vodnikov, ki izhajajo v najboljšem primeru vsako leto, pogosteje pa na dve ali tri leta. Vodniki In Your Pocket so aktualni ves čas. Poleg tega je priložen Monolitov mestni zemljevid (kopija je tudi znotraj knjižice), ki je daleč od lepega, a je videti kar natančen. Škoda, da na zemljevidu niso dodane številke turističnih znamenitosti.

Bolj malo pa turist izve o Ljubljani. Opisi še zdaleč niso nenatančni, obratno, ponujajo mnogo informacij. O zgodovini Ljubljane pove na polovici A5 strani več, kot o njej ve vsaj 90 odstotkov Ljubljančanov. Pogrešam pa zaključke, ki bi opisano povezali v celoto in turistu pomagali mesto razumeti in ga ne le informirati kje na primer gledati nage babe. Seveda opisovanje na dolgo in široko ni poslanstvo vodnikov In Your Pocket. Napisani so za turiste, ki se po enodnevnem obisku ob odhodu še vedno čudijo, da Ljubljančani pobiramo smeti, če bi jih vprašali, katere tri stvari so si v Ljubljani najbolj zapomnili, bi pa zatrokirali že pri Tromostovju in Ljubljanskem gradu.

Da je narejen za te vrste turistov, in takih je po mojem vsaj 75 odstotkov, če ne več, ni nič narobe. In Your Pocket doseže svoj namen. Vsaj kar se tiče Ljubljane, je relevanten vir informacij. Odličen je za tiste, ki ne vedo kje jesti in kje se ga napiti. Kdor hoče več, naj si pridobi obširnejšo knjigo. Navsezadnje sem cel Beograd in Novi Sad prehodil z vodnikom In Your Pocket. Se pa zavedam, da bom moral dol še enkrat in takrat bom to naredil bolje oborožen. Tudi, ko bom potoval v druga mesta, bom zbiral informacije v In your pocketu. Nujno pa bom imel pod pazduho še Eyewitness.

Ljubljana In your pocket stane 2,90 evra in jo je mogoče dobiti, kot opažam, skoraj povsod. Novosadski in beograjski sta bila brezplačna, a tudi tanjša in na prvi pogled manj natančna. Ljubljanski je že osmi po vrsti in je očitno dvomesečnik, v Srbiji so izdali drugo številko, ki velja od julija do decembra. To tudi razloži, zakaj je naklada novosadskega za 5 tisoč kosov (25 tisoč) višja od ljubljanskega.

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori Brot 3. 11. 2009 at 17:05

    Kolko sidobu pej za ta bl0g?

  • Odgovori Jaz 4. 11. 2009 at 15:41

    delamo reklamo,a? 😀

  • Odgovori polde 4. 11. 2009 at 18:20

    eh, LIYP je cela beda. kup reklam, za katere plačaš.. (no, jaz sem ga maznu izpred momota:)

  • Odgovori chef 4. 11. 2009 at 19:55

    @Jaz: Ja, reklamo za 2,90 EUR kolikor sicer stane brošura. K sreči nismo vsi tako bedni, da bi nekaj pohvalili samo če nam plačajo.

    @polde: Ti si verjetno izdal že malo morje publikacij in ti je vse jasno. Je tudi za Delo, ki je polno reklam, škoda odštet denar? Tipičen Slovenec.

  • Odgovori kandela 6. 11. 2009 at 22:54

    Ej, a je Mencigar nobile dobra restavracija? Kako bi se zdaj na večer in prehlad prilegel topel bograč!

  • Odgovori chef 7. 11. 2009 at 11:04

    Odlična je! Beri v zadnjih Potepanjih 🙂

  • Odgovori kandela 7. 11. 2009 at 11:32

    Chef+gostilna+test … sem kar sumila, da gre za Potepanja 🙂 Samo, da pridem do trafike 😉 Pa prekmurski menu sem že tudi podorobno prelistala, manjka samo še plača 🙄

  • Odgovori irena 7. 11. 2009 at 13:37

    ljuuuuubim Prekmurce! 😀

    sem že uvrstila zadevo na moj veliko prekratek seznam “must try” ljubljanskih restavracij

  • Odgovori chef 7. 11. 2009 at 18:14

    @kandela: Ob skromnosti je lahko Mencigar razmeroma poceni, če se malo zafrkavaš, je pa račun na lepem zasoljen :/

    @irena: Drugje kot pri Mencigarju ali na kakšni veselici prekmurske hrane niti ne boš dobila 🙁 To je naš ponos na tradicijo.

  • Odgovori Drejči 1. 10. 2010 at 23:12

    res je…Lahko greš samo na malico za 4-6 eur, lahko ješ bograč….lahko pa za govedino daš premoženje ! To je super. Za vse se najde nekaj !

  • Komentiraj