Mačizem

Pred časom je neki melanholični hipster med naključnim blodenjem po Nergačevi Facebook strani ob zapisu Samec ugotovil, da lastne »frustracije pakiram v primitiven pubertetniški humor«, ki je povrh vsega še … »mačističen«. Redko se zgodi, da bi mi godilo bevskanje koleričnih komentatorjev, ampak temu fantiču je uspelo.

O mačizmu si lahko mislite kar hočete. Jaz ga ne dojemam kot izraza opresije nasproti ženskam, ampak v smislu žlahtne moškosti, viteštva, če hočete, kot pozitivno stanje duha nasproti moški feminilnosti in mentalni – ter oblačilni – kastriranosti moških 21. stoletja. Bolje prepotenten mačo, ki mežika ženskam, kot mlahava zguba v prekratkih hlačah in razvlečeni majici z globokim Bagola-style izrezom, ki skuša biti prikupen z uporabo pomanjševalnic.

Po desetletjih zatiranja moškosti in oglaševanja puljenja kocin danes ženske tarnajo, da pravih moških sploh ni več, in to prav tiste, ki so pred dvajsetimi leti omedlevale ob pogledih na telesa članov fantovskih glasbenih skupin. Šele ko sem si zadnjič ogledal nekaj fotografij teh lepih fantov, mi je postalo jasno, zakaj so bili tako priljubljeni: pri petindvajsetih letih so bili videti kot najstniki, samo da niso bili taki bebci oziroma da pubertetnice niso vedele, da so bebci. Moški, ki so videti kot pubertetniki, torej niso pojav tega desetletja, je pa res, da so se razpasli šele v zadnjem času in da nekoč niso bili oblečeni kot pajaci. Tega pojava ne morejo rešiti modne muhe, kakršna je bradatost, še manj poskusi humorja, ki jih kvazi intelektualna hipsterija označuje za pubertetniški primitivizem.

Pred časom sem moral tridesetletniku zavezati kravato, ker mu to ni uspelo internetnim navodilom v besedi, sliki in filmu navkljub, in ker obvladam samo zavezovanje iz moške strani, si lahko mislite, kako je bilo to videti. Moški, ki ne zna zavezati kravate? To je tako, kot če ne zna s klemami vžgati avta ali montirati vtičnice. Prej kot funkcionalno neopravilnost, bi mu oprostil nepismenost.

Mentalna kastracija bo imela posledice na dolgi rok še v naslednjih generacijah in, tako kot tečaje za učenje ženskosti, bomo po odpovedi obveznega služenja vojaškega roka, ki je bilo neke vrste iniciacija v svet moškega primitivizma, očitno potrebovali še tečaje za učenje moškosti. Če je zmaga feminizma to, da so moški postali karikature samih sebe, je ta družba pogubljena. Feminizacija moškega spola je še ena izmed zablod liberalizma zaradi predolgega obdobja skrajnega udobja kot še nikdar in hočemo biologijo pretentati s sociološkimi idejami o brisanju meja med spoloma.

Prejšnja objava Naslednja objava

14 komentarjev

  • Odgovori filmoljub 2. 6. 2016 at 20:51

    Všečkam ta blogec, pa čavči. 😎

  • Odgovori Sašo 3. 6. 2016 at 9:18

    Višek tega pa so kavbojke zavihene nad gležnje, nizke nogavičke obvezne! 🙂 Pri “moškoh”, da ne bo dileme. 😀

    • Odgovori Sašo 3. 6. 2016 at 9:19

      “moškoh” = “moških”

  • Odgovori Matej Zalar 3. 6. 2016 at 10:27

    Ja, sploh,če imajo tiste žensko oblikovane, zanemarjeno tolste riti, ki so prav tako čedalje pogostejše. Ne vem, morda bom celo začel verjeti v motilce hormonov, ki naj bi bili krivi za poženščenost milenijcev in mlajših.

    • Odgovori Oskar Sever 4. 6. 2016 at 8:11

      Obvezen je seveda tatu od vratu proti roki.

      • Odgovori Sašo 4. 6. 2016 at 9:14

        Tatoo ni napačen, če je narejen po individualni želj in kvalitetno. 😉

  • Odgovori Feri Naf 3. 6. 2016 at 14:07

    Bi rekel, da je ta pojav precej povezan z odnosom do športa in tekmovalnosti. Ko smo bili mulci, skoraj ni blo fanta, ki ne bi v osnovni šoli česa treniral. Klubi so imeli izpostave skoraj v vsaki OŠ in bilo je takorekoč zastonj. V prostem času smo se preganjali z bicikli, plezali po drevesih, skakali čez ograje, se pretepali, izzivali in dokazovali drug drugemu. Tudi če danes pogledaš starostno strukturo rekreativcev (tekačev, kolesarjev ipd.), močno prevladuje starostna skupina 35-50.

  • Odgovori filmoljub 5. 6. 2016 at 13:56

    No, jaz sem v tej starostni skupini. Medtem ko bi sina z veseljem vpisal v katerokoli rekreativno športno skupino, vendar kaj takega preprosto ne obstaja več. Ne glede na šport imamo danes v Slovenistanu samo še izrazito tekmovalne, zagrebene, ambiciozne športne dejavnosti, kjer ni pomembna telesna aktivnost in zdravje, temveč samo še zmagovanje na tekmah — ki prinaša subvencije in sredstva, od katerih ta društva sploh živijo. Eno samo živalsko rivalstvo in amerikanizirana tekmovalnost, kjer je edino vodilo življenja zmaga. Drugo mesto ne šteje. Jebeš to, jaz se tega enostavno ne grem več. Fak, kam smo zabredli.

    • Odgovori slovon 6. 6. 2016 at 11:11

      @Filmoljub, malo moraš pobrskat, rekreativnih skupin, kjer je temovanje samo opcija, je veliko in vedno več. Trg se je odzval 🙂

      • Odgovori Matej Zalar 6. 6. 2016 at 14:56

        To velja tudi za otroke?

        @Filmoljub: Morda lahko poskusiš z atletiko pri Brigiti Bukovec, ki kritizira prav usmerjenost v tekmovanje.

  • Odgovori Matej Zalar 5. 6. 2016 at 19:25

    @Filmoljub: Psoledica tega so svetovni prvaki mlajših kategorijah, ki sicer napredujejo v profesionalen šport, kjer se povsem izgubijo in cel svet se sprašuje, kako so lahko tako zaružili.

  • Odgovori filmoljub 6. 6. 2016 at 15:20

    Razumem, ampak otroka ne bom zdaj nekajkrat tedensko vozil na drug konec Slovenije, ker je slučajno tam bio/eko živalim prijazno športno društvo brez glutena, ki spodbuja zdrav razvoj in telesno aktivnost. Govorim o splošni naravnanosti oz. večinskem lokalnem okolju, kjer je tega (za zdaj) bolj malo.

  • Odgovori J 17. 6. 2016 at 8:31

    Tole spada sem 🙂 https://vimeo.com/170027565

  • Odgovori Matej Zalar 17. 6. 2016 at 10:18

    Haha, odlično zapravljenih 5 minut 🙂

  • Komentiraj