Maraton v Berlinu

Haile Gebrselassie je bil zame vedno absolutni car tekov na dolge proge. Kot Etiopijec gre, to vem iz prve roke, Kenijcem, ki naj bi v teh disciplinah prevladovali, blazno na živce. Razbil jih je tudi na berlinskem maratonu. Imel sem srečo, da sem ga videl in kasneje tudi slišal njegovo modrovanje, prava afrikanska stepska zdrava pamet je vela iz njegovih ust. Haile je maraton odtekel v 2 urah, 3 minutah in 59 sekundah.

V Berlin sem peljal Krofa in Staša, ki sta bila le dva izmed množice Slovencev, množica Slovencev pa le majhen delček med približno 40 tisoč udeleženci, od katerih jih je skozi cilj pod Brandenburškimi vrati priteklo oziroma se privleklo, ali skozlalo (vse sorte je bilo videti) slabih 36 tisoč.

Ob brezhibni organizaciji je Slovence, ki so vajeni, da na naših tekmah dobijo vse mogoče goodieje, zmotilo le to, da so za precej visoko ceno startnine dobili nekaj v zadnjico. Res je malo smešno, če je treba doplačati celo za majico, ampak kar se mene tiče, naj se plača le organizacija, tako da udeležencem ni treba skrbeti praktično za nič. Kot sem videl, je vse potekalo. kot je treba. Začelo se je že v soboto, ko so se po (skoraj) isti progi zagnali rolerji / roleristi, karkoli že so. Divje.

Pri tem športu bi me še najbolj motilo, da se kar naprej šlatajo za rit, pač zato, da se ne bi zvrnili eden čez drugega. Najbolj srečni imajo pred seboj sicer žensko zadnjico, kar nerodno situacijo nekoliko olajša.

Gneča je bila nepopisna, na repu kolone pa so rolali le malo bolj spretno kot bi to recimo počel jaz.

Naslednji dan se je začelo ob devetih zjutraj. Meni so šle kocine pokonci in malodane solze na oči. Štiridesettisočglava množica za štartno črto … večinoma papki, ki so se prišli borit sami s seboj, v zadnjih minutah pokličejo najboljše … Haileja, ki je rekord postavil že lani … napetost narašča z Vangelisovo glasbo … tik pred štartom samo še bobni …

… ko poči, pa na ves glas trance in množica se premakne po Unter den Linden proti Stolpu zmage in naprej …

Preden sem se med množico prebil nazaj na Pariški trg do bicikla, je bil Haile na špoti že 16 minut!

Komaj sem jih še ujel na osmem kilometru, na začetku Friedrichstrasse.

Šele čez juhuhu časa se je usula množica:

Posebnežev ne manjka …

Najboljša sta bila jogurt – par, eden je bil lonček, drugi pa žlica – in volk, a jih žal nisem fotografiral.

Vmes sem skočil na ameriški zajtrk. Klinc, kofe je v Berlinu skoraj povsod odvraten, tako da je pravzaprav vseeno, če piješ odvraten ameriški kofe.

Pod Brandenburška vrata so se že pripeljali vozičkarji:

Ko je bilo že jasno, da bo Haile podrl rekord, razen če se spotakne ob samega sebe, je zavladal cirkus. Gospod Gebrselassie v zadnjih 500 metrih … Množica je divjala!

Nemce je razveselila Irina Mikitenko, ki je z Berlinom opravila v 2:19.19, s sedmim rezultatom vseh časov.

Potem so prikapljali ostali.

Krof je tekel 3 ure in 35 minut, Staša pa žal nisem ujel.

Ob množici tekačev me ni presenečalo koliko jih je, ampak kdo vse se s temi 42 kilometri in 195 metri spopade! Tisti kosmati zajec je na primer tekel manj kot tri ure in pol! Potem je bil tam en tip, ki je kozlal, odkar sem ga zagledal petsto metrov pred ciljem in dokler mi ni izginil izpred oči. Od bljuvanja ga je kar premetavalo! Še huje je bilo z vitko tetico, ki se je v cilj privlekla dobesedno postrani, pa še to ob pomoči redarja, ki jo je podpiral. Čas? Pod tri ure!

Še bolj sem bil presenečen na večerni žurki za udeležence. Spoznali smo bajso, prisodil bi ji kakšnih 120 kilogramov. Gajstna, da je kaj, je skakala okrog nas z medaljo, zavezano okoli tolste roke. Ženska je dejansko prišla okrog Berlina! Sicer v bizarno počasnem tempu, ampak jaz si pri takšni teži sploh ne bi upal na pot. Skratka, zmoremo več kot si mislimo.

Na žurki je bil tudi Haile, nasmejan kot vedno. »Ich bin ein Berliner,« se je zarežal na bebavo vprašanje, kaj si misli o Berlinu. Potem je dal Nemcem, ki so znani po tem, da se samo ženejo za rezultati, pravo lekcijo o smislu teka: »When running, you must think with your head, not only legs, head is important.«

Naslednje leto bo poskušal še hitreje.

In, pozor! Fant posluša Scatmana, ki je zame še vedno v top 10 komadov vseh časov. In ko so ga zavrteli, je na odru plesal!

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori seamus 1. 10. 2008 at 8:59

    Nalašč karikiram, prosim, da se bebavih komentarjev kot smo jih lahko brali na moje zadnje zapise, vzdržite!

    😆

    Zmaga sicer Haile na prvi sliki, sam če bi Irino dobu samo v taki pozi …

  • Odgovori O.J. 1. 10. 2008 at 9:17

    Hahahaha, kera maškerada.
    Koliko so recimo časi teh, tanajbolj smešnih? Recimo okoli štiri ure?

  • Odgovori Nina 1. 10. 2008 at 10:06

    o moj bog, Haile, ki pleše na Scatmana. priceless 😆

  • Odgovori Marin 1. 10. 2008 at 11:03

    Res zgleda kot da je pust 🙂
    Pred kratkim je bil tudi tek goril v Londonu, kjer so tekli oblečeni v gorilje kostume 🙂

  • Odgovori Anonimno 1. 10. 2008 at 11:06

    Naslov bi moral biti – Berlinski maraton skozi oči navijača, ker verjemi, da ko enkrat pretečeš maraton v Berlinu in tudi kakega drugega, tvoje “karikiranje” ni vec smešno…

  • Odgovori Petra 1. 10. 2008 at 12:40

    Haile je res car, ampak moraš vzeti v zakup, da on večino časa trenira na 2000 ali celo 3000 metrov nadmorske višine.

  • Odgovori chef 1. 10. 2008 at 14:21

    @seamus: Ma ja, jaz sploh nisem zadovoljen s temi fotkami. Najprej sem bil na drugi strani, kjer bi bilo boljše ozadje + boljša svetloba, ampak so se tisti rumeni redarji tako neumno postavili, da bi samo njih ujel. Ko sem se prestavil na drugo stran, so se pa redarji umaknili. Matrvola.

    @O.J.: Saj pravim, časi teh ki so na sliki, so pod 3 ure in pol!

    @Nina: In zraven se na vse zobe reži 🙂

    @Anonimnež: A vedno se mora kakšen pameten najti? Maraton je pa lahko smešen toliko kot si ga vzameš. Če kdo ve kaj je to trpljenje, sem to tudi jaz. Nikoli pa ne bi šel v nek šport kjer se ne bi zabaval in bi jokal kako da je vse težko.

    @Petra: Ja pa kaj potem? Tudi vsi ostali Afrikanci tečejo na tej višini, ne vem če ravno na 3000, na 1600 do 2000 pa res. Kaj češ, narejeni so za tek! Na primer v Keniji tečejo vsi, pa ne iz športa, ampak ker ni druge variante.

  • Odgovori smoger 1. 10. 2008 at 20:29

    Ej…v enem dahu sem prebral.
    Bravo, lepo si napisal!

  • Odgovori Bzz 1. 10. 2008 at 22:06

    Najs.

    Koliko časa kaj traja, da se ta masa 40 tisoč ljudi sploh premakne, kaj šele začne tečt…če pogledamo samo štart kolone vozil pred semaforjem, kar traja.

  • Odgovori again008 2. 10. 2008 at 15:23

    ScatMan zažiga :))

  • Odgovori Mihelič 3. 10. 2008 at 5:43

    Četitke za super potopis.

  • Odgovori Petra 3. 10. 2008 at 9:38

    Ni čisto res, da vsi ‘Afrikanci’ trenirajo na taki višini, sicer pa je bil moj point to, da je razlika med enim, ki trenira na 2-3000m visoki planoti, ali pa nekom, ki trenira v dolini…

  • Odgovori Anonimno 3. 10. 2008 at 11:19

    Dobro spisano in sslikano.

  • Odgovori Tone 3. 10. 2008 at 14:40

    Kulsko, odličen potopis. Ker sem bil eden od tistih juhuhu zadaj, sem šele včeraj prvič užival ob Hailejevi zmagi.
    Mi smo se potem na Unter den Linden še kako uro že lepo hidrirani drli na one reveže, ki so pešakali v cilj (‘gemma, los, run’…) – šele doma mi je kapnilo, da so bili to že ‘power walkers’. Ups.

  • Komentiraj