Marčevska Potepanja

Zbiljsko jezero redko zamrzne. Lepo je bilo.

Turizem in vreme

Menda večina pogovor načne s sproščeno debato o vremenu. Danes je pa mraz, kajne, sosed? In tako dalje. To ni nenavadno, saj je od vremena odvisno ne samo počutje, ampak tudi način preživljanja prostega časa. Tega je vse manj in ker držite v rokah revijo Potepanja, predvidevam, da ste med tistimi, ki po koncu delovnih obveznosti najraje lovite sončne žarke ali vsaj svež zrak. Iz tega sledi, da je od vremena odvisna tudi kakovost življenja, še bolj pa je od vremena odvisen turizem – predvsem kot gospodarska panoga.

Tisti, ki porabljajo davkoplačevalski denar za promocijo Slovenije kot turistične dežele, se ne pozabijo pohvaliti, da je bilo lansko leto turistično izjemno uspešno. Številke, torej visoko število prihodov turistov in število nočitev ter prihodek od turizma, seveda ne lažejo, o vzrokih za uspeh pa bi lahko razpravljali na dolgo in široko. Ne trdim, da promocijske dejavnosti slovenskih nacionalnih, regionalnih, lokalnih in občinskih turističnih organizacij (ja, vse to imamo!) ne nosijo dela zaslug za uspeh. Vsekakor pa je precejšno vlogo igralo … vreme. Lani je bilo idealno. Del poletja je bil sicer kisel, a poleti to ni tako pomembno, saj so turisti tako ali tako na dopustu, ki ga morajo prilagajati službi in šolskim otrokom. Zato pa se je poletje zavleklo še pozno v jesen in jesen pozno v zimo. Rekordne številke so se dogajale ravno med indijanskim poletjem.

Kakšni bodo zimski turistični rezultati? Uh …

Če gre verjeti pustu, je zima letos že mimo. Gorenjska je ostala zelena oaza v Evropi. Za Potepanja smo čez zimo komaj sestavili kakšno zimsko zgodbo in še to na silo. Ni bilo snega, a bilo ni niti dežja. Pozimi je bila suša. Sušna zima ne pomeni samo osipa smučarjev, ampak bo zaradi manjših količin vode krajša tudi sezona adrenalinskih vodnih športov. Za Slovenijo, ki stavi na aktivno preživljanje prostega časa, to ni dober znak.

Problem je v tem, da za tujimi zimskimi športnimi središči, ki v zadnjih letih beležijo odlične poslovne rezultate tudi poleti, po moji oceni zaostajamo za kakšnih deset let. Ena od težav za razmeroma počasen napredek je tudi nesposobnost samokritičnosti. Ob turističnih uspehih zasluge pripisujemo dobremu delu, ob slabših rezultatih pa krivimo … vreme.

Prejšnja objava Naslednja objava

3 komentarji

  • Odgovori kalbo 5. 3. 2012 at 9:06

    Všeč mi je članek o Šmarni gori, spet ne manjka zanimivih in novih podatkov na poti, ki jo poznam na pamet. Revija mi je še vedno všeč, saj se lepo vidi, da je vloženega ogromno truda. Mogoče pogrešam kaj novega v smislu stila. Tale potepanja so podobno, kot bi poslušal pesem z različnim kvalitetnim besedilom in enako oziroma podobno melodijo, če me razumeš, kaj hočem povedat.

  • Odgovori Nergač » Butalski precednik 9. 3. 2012 at 18:01

    […] Med najbolj aktivnimi ustanovitelji različnih delovnih skupin in komisij je bil seveda Borut Pahor. On je bil tisti, ki je obstoječima Direktoratu za turizem in Slovenski turistični organizaciji pridružil še tako imenovani Svet za turizem in se tudi oklical za predsednika tega sveta, kot da ni imel dovolj dela že s tem, da je bil predsednik vlade. Kakšen je efekt Sveta za turizem, ne vem, ampak morda se lahko hvalijo z rekordnim obiskom turistov v letu 2011. […]

  • Odgovori Nergač » Leipzig 23 let kasneje 14. 5. 2012 at 18:01

    […] pač moderna in must-do “komunikacijska platforma”, pa že lahko dokazujejo uspešnost. Če je bilo vreme skozi leto dobro, se s številkami hvalijo, če je bilo slabo, se izgovarjajo na d…. Medtem je Nemčija v letu 2011 zabeležila 6 % več obiskov (ali nočitev, kaj vem) kot leta 2010, […]

  • Komentiraj