Maščobni gel

Med športniki in še posebej med vzdržljivostnimi in še posebej med kolesarji in še posebej med rekreativci in amaterji je cel kup posebnežev, ki skušajo svet prepričevati, da je na primer nekaj povsem normalnega prekolesariti 180 kilometrov ali ure in ure sedeti na 132-milimetrskem sedežu, ki opravičujejo nakup 10.000 evrov vrednega kolesa z nekakšnimi praktičnimi razlogi, ki trdijo, da si noge brijejo s kaj vem kakšnim namenom, a nikakor ne iz nečimrnosti, ki predavajo, da vrhunske rezultate na amaterski ravni dosegajo s pomočjo izredno mastne hrane, potem pa zavrnejo kontrolo dopinga z izgovorom, da so jemali tablete za lajšanje prehlada, ki zabavljajo, da v dežju ostanejo doma samo slabiči ali odmahujejo, da zaradi rekreacije sploh ne trpi njihovo družinsko življenje.

Med vsemi temi pacienti se najdejo tudi taki, ki so še posebej posebni in tudi po petnajstih letih spremljanja tega cirkusa me še vedno presenečajo neverjetne ideje brez kakršnihkoli znanstveno podprtih osnov, ki na primer izvirajo iz priporočil kakih športnih legend iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, torej iz obdobja, ko so se še dopingirali s strihninom in konjakom ter vozili specialke z 19-milimetrskimi plašči. Pri tem ni izključeno, da si je ta športna legenda nekoga samo dobro privoščila.

Poznam človeka, ki energijske gele v gobec stiska skoraj tako redno, kot jaz pijem.

Kar sem videl zadnjič, pa me je spet sezulo iz šprinteric.

Po stari kolesarski navadi smo se na pol poti ustavili v bifeju. Eni so naročili kavo in drugi kokakolo, eni sendvič in drugi kolač. Precej čuden tič s čevlji, vrednimi toliko, kot vsa njegova ostala oprema – za cel teden –, je naročil le kavo. Med srebanjem zvarka z obilico mleka je iz hrbtnega žepa izvlekel tubo. Odvil je pokrovček in si v usta stisnil za prst vsebine.

Bila je majoneza.

Pravi, da je to prava stvar. Mayo.

Prejšnja objava Naslednja objava

12 komentarjev

  • Odgovori aco 2. 4. 2017 at 18:25

    respect 😉

  • Odgovori Seamus 2. 4. 2017 at 19:20

    Sj mogoče se sploh ne moti – jajce in olje. Brez ostale navlake. Men tud zjutraj pred turo, sploh če je res celodnevna, kar pomeni 1500vm+, in po možnosti še daleč, najraje vase vržem jajca pačena na zaski, ali pa na ocvirkih in masti, torej olje + jajca in malo dodatkov. Ćez dan potrebujem samo še snickers ali dva in pa kakšen pir na koncu.

    • Odgovori Boki 2. 4. 2017 at 20:37

      Mislim, iz prakticnega razloga mogoce res ne, ceprav bi bilo bolje, da bi si med treningom v usta stisnil kaksne kakovostne hidrate namesto mascobe in beljakovin, je pa tezava v samem dejstvu, da si v usta stiska majonezo iz tube. Se doma, ko bi se lacen in zdolgocasen po obratovalnem casu trgovin vlekel mimo praznega hladilnika, mi kaj takega ne bi prislo na misel, pa ceprav nimam nic proti majonezi.

      • Odgovori Seamus 3. 4. 2017 at 18:42

        Sj malo sem bil ciničen. V resnici bi lahko tudi bruhnil ob takšni potezi. Samo v teoriji je pa podobno 😉 .

  • Odgovori Boki 2. 4. 2017 at 20:33

    Haha, nerealno….ja, zmernosti in normalnosti v rekreacijskem delu tega sporta vsekakor manjka. Taksnih in drugacnih pacientov in njihovih posebnih navad ni ne kraja ne konca. Sem pa vesel, da se ponavadi zaradi casa katerega presedijo na kolesu in se bavijo z aktivnostmi, ki pridejo zraven, ne pridejo ravno pogosto v stik s preostalim svetom in tako ne uspejo delati prevelike sramote tudi tistim normalnim. Je pa res, da bi nam bilo verjetno brez taksnih zgodb dolgcas. Le koga bi potem opravljali in zaradi koga bi se potem drzali za glavo!

  • Odgovori BlazH 2. 4. 2017 at 21:42

    Super zapis o debilnosti rekreativne kolesarske scene. Res pa je, da na takle način hitro prideš navzkriž s kakšnim zajebanim amaterjem 🙂
    Imam pa občutek, da se iz leta v leto vse samo še stopnjuje. Včeraj naprimer sem bil popolnoma šokiran, ko je nek buksl v Zurogonovem dresu na spustu Šmarje sap vozil čez sredinsko črto po levem pasu kljub temu, da so se nasproti vozeči avtomobili umikali na bankino. Nebi verjel, če nebi videl!

  • Odgovori filmoljub 3. 4. 2017 at 14:11

    Majoneza je seveda nujna sestavina vsakega dobrega sendviča. Očitno je slednjega pojedel že doma, naknadno pa si je privoščil le še majonezo. Kaj je tukaj čudnega?

  • Odgovori ''PROFIJI :)'' 3. 4. 2017 at 15:35

    No, saj podobno debilno je tudi, ko rekreativci hodite na priprave na otočja, kot ultra hudi profiji :). Pa ne govorim, da greste na Krk, ampak takole na Majorko ali Tenerife. Kot da bo res dosegal top rezultate zaradi tega, a pri nas je 23 stopinj. Se spomnim časov, ko je imel Bicikel celo neko amatersko ekipo in so se obnašali, kot da so Milram, ki vleče Pettacchija :). Tako da, ne kritizirati samo v eno smer – tudi ti nisi profi, si pa na Majorki ;).

  • Odgovori Seamus 3. 4. 2017 at 18:39

    @Profiji – tole bi se šel tudi jaz, če bi imel malo več časa (pa ne dobesedno tole, temveč tisto po puščavi). Pa se nimam ne za amaterja, ne za rekreativca, temveč za turista. In tudi jaz bi se prej pripravil, ker bi potem predvsem rad užival, ko bi se s kolesom vozil tam naokrog in bi se mi zdelo blazno škoda, da bi se pri tem matral.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 4. 2017 at 18:55

    @Seamus: Ja, pred dolgo, počasno turo ni z maščobami seveda nič narobe, nikakor pa ne razumem, zakaj bi si to v relativno majhnih količinah v želodec stiskal med – za dotičnega moža – relativno intenzivno aktivnostjo, ko ogljikove hidrate bašejo celo pristaši paleolitske diete. Seveda pa nimam nič proti temu možakarju. Če mu paše, mu pač paše. Je pa smešno za crknit.

    @Boki: Ma veš kako, v času FB ima vsak prostor in čas za preprosto razširjanje nebuloz 🙂

    @Blazh: Ne bi ti verjel, če ne bi bil kolesar 🙂 Ampak pišem o pacientih, ki načeloma niso škodljivi. Taki, ki so škodljivi, so pa budale, ker delajo škodo vsem kolesarjem. Zaradi enega bedaka mora šiofer ava zapeljati na bankino in potem bo v gostilni razlagal, da so vsi kolesarji čisto navadni kreteni. Še posebej tisti s specialkami. Ker vozniki res alergični postanejo šele, ko vidijo vitke obritonogce na biciklih, ki se jim že od daleč vidi, da stanejo več kot 1500 evrov, kar je za povprečnega laika ogromno.

    @Filmoljub: Ja, no … zdaj morava samo še ugotoviti, kako bova tako dieto prodala norcem. Predlagam, da jo imenujeva segmentirana dieta.

    @Profiji: Inteligentnim rednim bralcme mojega bloga in mojih drugih tekstov o kolesarjenju in kolesarstvu je verjetno jasno, da je pisanje o tako imenovanih pripravah v zvezi z mojo malenkostjo čisto navaden sarkazem, pri čemer tudi prostodušno priznam, da sem zmerni pacient. Primitivci bodo pač anonimno cvilili in podtikali nebuloze, katerih del nisem bil nikoli, še več, vedno sem se tem zadevam smejal z zdravo mero cinizma

  • Odgovori Rado 4. 4. 2017 at 21:44

    Šport brez hidratov je zadeva, ki funkcionira.
    Tudi sam sem gor rasel ob literaturi, ki govori o nujnosti glikogenskih zalog za športno dejavnost, potem sem pa na prigovarjanje ene kolegice, specialistke za prehrano športnika, probal z njeno brezhidratno prehrano. Odprl se mi je nov svet. Svet brez hude lakote, svet brez hipogikemičnih stanj ipd. Če ni bilo možnosti za tri obroke dnevno, sem brez problemov preživel dan tudi z enim samim.
    Govorim o tenisu, plavanju, kolesarjenju, teku.
    Edino za šprinte ne morem reči.

  • Odgovori Matej Zalar 5. 4. 2017 at 6:54

    Ja, poznam te teorije in so mi čisto simpatične, dokler ne pridemo do pacientov, ki se potem OH bojijo kot vegani mesa. Ampak, @Rado, tukaj govorimo o tem, da si je človek na jezik stisnil tubo majoneze, ki jo je sicer ure in ure vozil v hrbtnem žepu na telesu, ogretem na prijetno temperaturo okoli 40 stopinj Celzija.

  • Komentiraj