Mercator – kazenski oddelek

Kao 24, v resnici pa 18 ur odprt Mercator na Tržaški, nasproti Ilirije, je res nekaj posebnega. Ni zanemarjen kot tisti na Litostrojski s starimi, še vedno škripajočimi socialističnimi vrati, ki je po vogalih ves črn, in ki ima na oddelku sadja na izbiro gnilo grozdje, pet grdih jabolk in tri zelene hruške. Mercator na Tržaški je nekaj posebnega zaradi zaposlenih. Prepričan sem, da je ta samopostrežna med sicer solidnim lounge barom ((O lounge barih kdaj drugič.)) Egoist in solidnim burek in pleskavice pekom, najhujše, kar se lahko zgodi Mercatorjevim zaposlenim. Gotovo gre za kazenski oddelek, kjer prodajalke in prodajalci najebejo dvojno: najprej z delovnim časom, potem pa še zaradi nepopisne gneče nepopisno sitnih tepcev, ki ob enajstih zvečer kupujejo liter alpskega mleka. Mednje sodim tudi jaz.

Kupovanje jabolčnega soka ob 23.55 se mi ne zdi nič posebnega, če je trgovina pač odprta do 24.00. V New Yorku sva s Fotorm kupila fotoaparat ob enajstih zvečer in prepričan sem, da bi ga dobila tudi ob dveh zjutraj, če ne pri prvem Indijcu, pa pri drugem ali tretjem. Tam so trgovine odprte celo noč in točno toliko časa so prodajalci dobre volje. V Sloveniji, kjer je opravljanje tako imenovane tlake najhujše, kar se človeku zgodi, in to ob tem, da menda slovimo po pridnosti, skromnosti in ubogljivosti, to seveda ni mogoče. OK, definitivno so del problema demotivirajoče plače, ampak to je kot zgodba o kuri in jajcu, da ne govorim o različnih tipih prodajalk in prodajalcev – od izrazito mrkih do izrazito dobrovoljnih.

V Mercatorju nasproti Ilirije so vedno težave. Vedno. Gneča je huda, ampak tudi blagajničarke so počasne skoraj kot v Maxiju. Da ne govorim o puncah in o nekem počasnem – tako in drugače – fantu v delikatesi, kjer raje govorijo, kot režejo salamo, ki jo potem v papir zmečejo tako, da se vse razpaca. Kar resda počnejo tudi v vseh drugih ljubljanskih trgovinah, samo, da so pri tem hitrejši.

Zadnjič je bila ura približno 23.45. Dolga vrsta norcev, od katerih je vsak držal v roki največ tri nepotrebne izdelke, me je vznejevoljila, predvsem zaradi zavedanja, da sodim v isti pisker. Med peščico najinih izdelkov je bil kruh. Ob 23.46 je ženska besno pometala za pultom in med kruh vzdigovala cele oblake prahu. Vajeno me je ignorirala. Jaz sem vajeno in ubogljivo čakal. Biba me je slednjič vprašala, če je ženska sploh normalna. Ravno prav naglas, da je slišala, sem odgovoril, da je ta trgovina verjetno kazenski oddelek oziroma nekakšno mobbing orodje. Ženska je pometala vsaj dve ali tri minute, kupec je pa čakal kot lipov bog na suho štruco, ki je na polici stala že od jutra!

Nisem se pretirano razburjal, bentil sem bolj iz hobija, malo psihološkega pritiska na lenuhe pa še nikoli ni škodilo. Postavila sva se v vrsto. Kljub vsemu se mi zdi, da sem med vsemi, ki tam stojijo, ponavadi še najbolj normalen. Ampak tako se mi zdi skoraj povsod in je verjetno posledica blogerskega narcisizma in kompleksa manjvrednosti/večvrednosti – izberite, kar vam je bolj všeč.

Ravno sva plačala, ko se je začel cirkus s Sintalovim varnostnikom, tipičnim odsluženim petdesetletnikom, ki ga uporabijo za lov na mulce, ki kradejo čigumije, in za teženje brez razloga. Ura je bila 23.55, ko je v trgovino z, glede na njeno pojavo antišportnice, presenetljivo brzino pritekla punca, stara dvajset let ali kakšno manj. »Ampak jaz bi samo en jabi!« je cvilila. Varnostnik jo je v skladu s svojimi pristojnostmi zaustavil, bi pisalo v uradnem piar poročilu. Njegova reakcija je bila v resnici, kot je pri odsluženih varnostnikih običajno, nekje med samozavestjo in nemočjo.

Skliceval se je na dejstvo, da je ura že pet do polnoči in da od te ure ne spuščajo več notri, potem si je izmislil, da po 24. uri blagajne ne delajo več, kar bi mu lahko tudi verjel, ampak to ni težava kupca, ki je prišel v trgovino pred zapiralnim časom. Punca se je odzivala še bolj presenetljivo. Ni niti trmasto vztrajajoč zakorakala v trgovino, za takšno taktiko bi se po vseh izkušnjah z varnostniki odločil jaz, niti ni užaljeno namrgodeno odšla, češ, jebeni Mercator, jebeni Sintal, nikoli več me ne boste videli. Kar bi storil jaz, ko bi me varnostnik na silo zabrisal ven.

Ne, mala je, vijoč roke visoko v zrak, tarnala nad usodo in cvileč prosila nas, ki smo še stali v vrsti, da ji nekdo kupi jabi, ona pa bo takoj vrnila denar. Ko se je teater odvijal, sva svojo robo ravno plačala, tako da sem samo na kratko oblajal nesamozavestno neomajnega varnostnika in se hitro pobral ven, ker sem bil že krepko prek tolerančnega praga. Zdaj mi je nekoliko žal, da vseeno nisem šel nazaj v trgovino in kupil tistega jabolčnega soka samo zato, da bi dal gospem in gospodom lekcijo, da zapiralni čas trgovine pomeni, da je odprto do 24.00 in da pometanje pride na vrsto šele po polnoči. V trgovini so kupci zaenkrat pomembnejši od metle. Tudi za prodajalke.

Prejšnja objava Naslednja objava

37 komentarjev

  • Odgovori Držan Tomaž 17. 3. 2009 at 7:57

    Vsak delavnik pogledam na tvoj blog, tvojih zapisi so super. Keep up the good work!!
    Tole pa le popravi:
    “z, glede na njeno fizično pojavo antišportnice, presenetljivo brzino”…

  • Odgovori chef 17. 3. 2009 at 8:43

    O, hvala za ta popravek. To je slovnična napaka, ki me daleč najbolj jezi, no, kdaj pa zamočim tudi jaz. Tokrat sem ga po mojem polomil, ko sem vrival stavek.

  • Odgovori Človek 17. 3. 2009 at 8:50

    Hehe, ja prodajalke ja… Sam sem zadnje čase fasciniran nad tistimi v trafikah. Kljub vsakodnevnemu izzivu, da bom vsaj eno prepričal, da pozdravi, odzdravi ali reče prosim, mi po enem mesecu ni uspelo… Ampak se ne dam, danes bom ˝napadel˝ najmanj dve… 😀

  • Odgovori Peter 17. 3. 2009 at 9:16

    Heh, zadnjič sem bil v Motomatu v Stegnah, pridem noter, jaz “Dober dan!” – nobene reakcije. 4 “gospodje” so delal, BTW.
    Gledam gumijaste predpražnike za v avto ene 5 min., nič, kot da me ni.
    Izberem pravilne za moj avto, jih snamem iz tistega obešala in jih dam na pult, pred mano je glih en plačal in se odpravljal ven.
    Potem pa pazi to, eden od zaposlenih, ki je bil na drugi strani pulta, vpraša tega, ki je kasiral, če ima še kakšno stranko. In on mrtvo hladno odgovori “NE” in gre.
    Svašta, tepihi na pultu, denarnica v roki, jaz pred blagajno. Sem še kakšno minuto počakal, nič, nobeden se ne zmeni za mene. Mogoče sem pa kot bruce Willis v šestem čutu, pof**** duh!
    Sem pustu tepihe na pultu in šel.
    Kreteni pof****, me ne vidijo več!

  • Odgovori piskec 17. 3. 2009 at 9:27

    Ah, trgovina moje mladosti! Se je spomnim še iz časov, ko še ni bila samopostrežna. A veš, se mi zdi, da je bilo vedno popolnoma enako, kot opisuješ zdaj!

    Nekatere stvari se preprosto ne spreminjajo, pa čeprav jim spremeniš podobo, ljudi, vse.

    Eh, enkrat moram prit pogledat, mogoče pa še kako znano prodajalko najdem, kaj?! :)))

  • Odgovori Mašon 17. 3. 2009 at 9:32

    ta mercator je res za vola ubit (ok, sej tbh, jih je 90%)… jest sm bla sicer sredi belga dneva notr, pa sem na žemljo in krof čakala več kot 5 min, na blagajni pa še nadaljnih 15, ker je bla odprta samo ena blagajna, vrsta pa do vhodnih vrat.
    aja, pa še o nyc – jest sm iPoda kupila ob 2eh (ponoč, da ne bo pomote), ampak tam je dejansko čist drugačen ritem – tm se ob 8ih zvečer ne gleda tv-ja, ampak se gre v šoping. in večina štacun in stojnic je odprta 24/7.

  • Odgovori Nina Nana 17. 3. 2009 at 9:53

    Uh, Peter, potem pa bi pobasal predpražnike pod pazduho in nonšalantno odkorakal ven. 😀 Morda bi te pa le opazili.

  • Odgovori Mitja 17. 3. 2009 at 10:04

    Mašonova izkušnja je tudi meni zelo znana: vedno imajo veliko strank in skoraj vedno dela samo ena blagajna. Bes jih lopi. Je pa res, da tudi z eno blagajno prej ali slej obdelajo vse stranke, tako da je gotovo tako bolj ekonomično. Ampak nekako se ne uspem prepričati, da prihranek zaradi tega prenesejo name.

  • Odgovori kruhinmleko 17. 3. 2009 at 10:16

    ne vem kaj jamraš ćez trgovce pred zapiralnim časom?? ljudje delajo do polnoči in jih popolnoma razumem zakaj 5 do ne spuščajo več ljudi v trgovino, tudi oni imajo doma otroke oz. se hočjo it spočit.

    sama sitnost je pa tako, ostali niste nikoli slabe volje v službi ali drugače rečeno vam kaj ne paše tisti dan, ste že imeli tepca, ki je na vsak način hotel nekaj vsilit, kar enostavno ne morete izpolniti..

    konec koncev so to tudi ljudje in resda so zaposleni v trgovini kjer delajo za VAS a to še vseeno ne pomeni, da moraš biti popoln kreten in težit brez razloga!!

  • Odgovori Rok-11 17. 3. 2009 at 10:21

    @Peter:
    Drugič v takem primeru odkorakaj ven s tepihi v roki. Najbrž bodo hitro za teboj in če bodo godrnjali jim “prijazno” pojasni, da si bil prepričan, da so brezplačni glede na to, da ti jih pri blagajni niso hoteli obračunati.

  • Odgovori Rok-11 17. 3. 2009 at 10:27

    @kruhinmleko:
    Glej, stvar je le v resničnosti zapisanega na trgovini; če trgovino zaprejo ob 24, naj bi kupce pustili kupovati do 24 ure.
    Če nas ne spustijo več noter ob 23.55 je zapiralni čas 23.55 in ne 24. ura.

    Saj se lahko odločijo tudi, da bodo zapirali ob 22.47 če želijo – vendar potem ne morejo zapisati da delajo do 23h, ker je to zaje… kupcev.

  • Odgovori chef 17. 3. 2009 at 10:31

    @Človek: Jaz se na tvoj način ukvarjam z vozniki avtobusov. To so najbolj zagrenjeni ljudje v Ljubljani.

    @Peter: Ti torej spadaš v mojo kategorijo, haha. S tem da sem jaz že za tisoč trgovin rekel, da me ne vidijo več.

    @piskec: In bova ugotovila, da je nekaj na bioenergiji!

    @Mašon: V Big Apple-u grejo ljudje v šoping ob osmih tudi zato, ker do sedmih delajo. In ja, v Mercatorju je vedno odprta ena blagajna, če je blazna gneča, sta pa dve.

    @kruhinmleko: Trgovina je odprta do 24.00. ODPRTA! Zaradi mene pa lahko ODPIRALNI ČAS spremenijo na 23.55 ali magar 22.00, da imajo potem dve uri časa za pometanje. Briga me, bom pač kupil mleko prej ali ga pa ne bom.
    Me prav zanima kaj bi bilo, če bi se obrnil na poslovodjo ali na višje inštance.

    • Odgovori Anonimno 29. 12. 2017 at 11:14

      Imaš pa veliko časa za brezvezne minute b trgovini

  • Odgovori Anonimno 17. 3. 2009 at 11:14

    Dvomim, da poslovodja ve kaj se dogaja. Obstaja knjiga pohval in pritožb. Iz te knjige ali pa seveda, če mu slučajno kak prijatelj ali pa špicelj pove, da v poslovanju trgovine ni tako kot bi moralo biti, se da razbrat kaj je narobe in kaj je dobro.
    Poslovodja mora odreagirat tako na pohvalo kot pritožbo, ker nenazadnje to knjigo (po)gledajo tudi inšpektorji.

    In trgovina mora biti odprta do časa kot je navedeno na urniku na vhodnih vratih in pika!

    Če je ljudi veliko se navadno zaklene vhodna vrata in se spušča ljudi samo ven, ker po drugi strani ne smeš imeti odprto več kot je napisano.

  • Odgovori dusank 17. 3. 2009 at 11:15

    zgornji post je moj

  • Odgovori Sith 17. 3. 2009 at 11:57

    Če je tale kazenski oddelek, potem je tisti v Rožni gulag. Mimogrede, ali je kdo že kdaj v M. doživel, da ga blagajničarka ni fehtala za drobiž?

  • Odgovori dare 17. 3. 2009 at 12:40

    Ja, poklic trgovke (v Merkatorju) je zajeban, definitivno in še zdaleč ni primeren za vsakogar. Poleg tega, da je delo fizično zelo naporno, mora ženska ogromno energije porabiti še za samopomirjanje, zatajitev čustev in stalno kontrolo obrazne in druge mimike. Eno, ki se ji je ravno to zgodilo v življenju imam doma in ravno zato zadevo dokaj dobro poznam. Je prijazna ženska in to je zelo utrujajoče.

  • Odgovori Thor 17. 3. 2009 at 12:47

    Ne… Absolutna zmagovalka v zagrenjenosti in teženju je rdečelasa, kratko postrižena blagajničarka z očali v Tušu na Dunajski pri Bratovševi.. In kar je najhuje, nekaj ostalih se je tega njenega odnosa že nalezlo..

    Namreč baba pričakuje, da bom prišel v trgovino vedno s točno tistim zneskom, ki je naveden na koncu na računu. Pa naj bo to 1,98€ ali pa 17,45€.. Mi je prav žal, ampak bankomati pljuvajo ven po 10 ali pa 20€ in večinoma se zgodi, da ljudje prihajajo s tem denarjem v trgovino, bog ne daj, da potegneš ven 50€. In ko bi bila njena reakcija vzdih, ne rečem, ne, ona se na stranke spravi z glasnim komentiranjem, nemalokrat imaš občutek, da koga nadira kot petletnega otroka, ki ji je s čokolado namazal kavč. No, enkrat sem dejansko zafarbal in se pobral iz trgovine, potem pa zunaj stal in premleval kaj hudiča se je zgodilo! Kdo je zdaj tu stranka in kdo ga je kje posral.. A Tuš njej ne zagotovi dovolj menjalnine ali moram jaz v banko hodit po kupe kovancev in imet vedno pravo kupnino pri sebi?

    V glavnem, name se ne zadira več, plačujem pa pri njej izključno samo še z 20€ bankovci in še to iz ihte. Njenim sodelavkam pridem nasproti s karticami, njej pa izključno zaradi odnosa ne. Pa naj bo spet kdo pameten, da so tudi oni samo ljudje. Ja, ampak jaz se pred njo ne bom slinil, ker se do svojih strank obnaša, kot da so zadnji drek na tem svetu..

  • Odgovori Biba 17. 3. 2009 at 13:48

    Najbolj smešno je bilo, da je punca pet minut do polnoči nujno! rabila liter Jabija. Tko nujno, da je vsakega posebej, ki je že stal v vrsti, prosila, naj ji gre nazaj do polic in ji kupi jabolčni sok. Ob polnoči!
    O trgovini pa se ne splača debatirat. Katastrofa. Okrog kruha tko mahat z metlo, da se prah dviga meter visoko… Boljš bi bilo, da bi s tisto metlo nekam odletela.
    Jaz bi že. Če bi tam delala…

  • Odgovori Anonimno 17. 3. 2009 at 14:26

    je ze kdo kdaj nasplosno kje dozivel, da prodajalci/ke ne fehtajo za drobiz? za bozjo voljo, trgovina ste, zrihtajte drobiz. kot ze receno, bankomati pac ven mecejo papir. mene je zacelo ze tako iritirati to, da me pocasi ima, da naslednjic ko placam z 10 in me vprasajo ce imam drobiz, recem “joj, ja, dajte mi nazaj 10ko” pa jim vrnem 50ko. “se opravicujem, ste me spomnili, da drobiz se bolj rabim za kasneje”. qrc jih gleda. dost mam “a bi bilo 12c?” debat medtem ko molim 5eur…

  • Odgovori gsh 17. 3. 2009 at 14:47

    @Chef, se pravi nisi naredil-nič, kako zelo altruistično od tebe 🙂 Pomagaj sočloveku, kupi mu jabi!

  • Odgovori chef 17. 3. 2009 at 15:19

    @gsh: Če bi moral bit v tisti trgovini še eno minuto, bi verjetno nekoga usekal, tako da je bilo bolje, da sem se pobral.

  • Odgovori arabella 17. 3. 2009 at 15:23

    Mogoče je pa punca noseča in ji je ravno v tistem trenutku zapasal jabi. Znajo bit hude želje nosečnic glede hrane/pijače…

  • Odgovori gsh 17. 3. 2009 at 15:35

    Understood. P.s. Včeraj sem imel priložnost izkusiti “blagajniškega dotikača” v Sparu v Domžalah, na srečo samo z vozičkom. What the fuck is up with that, seriously? In pol maš dve izbire da narediš sceno ali pa si tiho ter “in disgust”. A misliš da je to endogena slovenska vrsta?

  • Odgovori teoo 17. 3. 2009 at 16:24

    Jaz sem totalno zaljubljen v plačilne terminale. Edin qurbe totalno preveč bakrenih kovancev po 1 cent pljunejo nazaj.

    btw, tam maš spet neki slovnično narobe. Popuščaš stari. Men se zdi, dab mogu bit ‘z, glede’, ne pa ‘s, glede’. Tleb rad poudaru, da je to edina stvar, k jo pr slovnici obvladam:D

    Btw, upam, da laufaš. Ker mam še večji večvrednostni kompleks kot ti, sem ti dal par mesecev prednosti. Upam, da si jih izkoristil. Jaz sem se lotil (sort of) prejšnji teden. 🙂

  • Odgovori Yozo 18. 3. 2009 at 0:19

    osebki kot so “teoo”, “Držan Tomaž” in podobni, ki se spotikate na neke slovičnJe napake, lohk rečem sam tole – ODJEBITE

    na drugi strani so pa frajerji, kot na primer “gsh”, ki niso uber cool če vsaka druga beseda ni angleška, i mean wtf!!

  • Odgovori primoz 18. 3. 2009 at 9:19

    jao, Chef, a si moral. Zdaj so ga pa zaprli. Mercator na tržaški, namreč 🙂

  • Odgovori gsh 18. 3. 2009 at 12:16

    Ja YOžO vzem si ga u izi da ne boš poletu 😆

  • Odgovori Petra 18. 3. 2009 at 17:40

    Joj, boga bejba, moral bi ji kupit tisti jabi. Pomoje je bila doma tepena, ker ga ni prinesla alpakej…

  • Odgovori chef 18. 3. 2009 at 20:05

    @gsh: plačilnim terminalom se jaz izogibam. So mi pa všeč plačilni terminali na Petrolovih pumpah, predvsem zato, ker imam s plačevanjem z Magno tam vedno težave (nihče ne ve kaj je to identifikacijska kartica).

    @teoo: Seveda nič ne laufam. Poleg tega so me začeli vabit na svetovno novinarsko kolesarstvo. Kar se mi zdi seveda na moč bedasto. Svetovno novinarsko prvenstvo. Ha!

    @primoz: A?

  • Odgovori pijanec 19. 3. 2009 at 1:33

    Če bi jaz stal v vrsti, bi oni punci preprosto šel kupil tisti Jabi. Minuta gor ali dol.

  • Odgovori primoz 19. 3. 2009 at 9:15

    eh, je že odprt.
    Menda so zamenjali hladilnike.

  • Odgovori GoGi 20. 3. 2009 at 14:55

    A veš, da obstaja še večji kazenski oddelek Mercatorja? Na Kotnikovi…

  • Odgovori Tanja 20. 3. 2009 at 20:47

    …kolk se maš ti za prtožit čez tukajšnjo klimo. Unbelieveble. Pa odnes svojo nergaško rit v US, če je tam tako kul! TAM je pa res noro dobro, ane?!?! “#$%&/()

  • Odgovori chef 21. 3. 2009 at 0:18

    @Tanja: Tolk pa še vseen nisi kul, da bi se zadržala z idiotskimi komentarji?

  • Odgovori Ma...... 3. 4. 2009 at 12:29

    hja, kje pa ti delaš?? Me zanima, če bi zamenjal, za en mesec, pol bi drgač govoril, če imaš vsak dan take kretene na ogled….brez zamere 🙂

  • Odgovori chef 4. 4. 2009 at 6:59

    @Ma…..: Ne bi zamenjal. Imam k sreči takšno službo, da mi praviloma ni treba delat s totalnimi idioti. Dejstvo pa je, da v skoraj vseh Mercatorjih delajo bolje kot v tem na Tržaški, kupci morajo biti pa po statistični verjetnosti povsod bolj ali manj enako zateženi. Zato ni težko sklepat, da so prodajalke in prodajalci na Tržaški očitno nekaj posebnega? Kaj misliš?

  • Komentiraj