Meter papirja

V pristni skrbi za dobrobit okolja bo vlada 1. januarja 2019 potrošnike zajebala z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Uredba o uredbi bo med drugim prepovedovala brezplačne plastične nosilne vrečke ne glede na debelino njihove stene. Ne bo pa tudi prepovedovala zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana.

To so tiste vrečke, v katere v samopostrežni trgovini zložimo, vzorno v vsako posebej, korenje, gomoljno zeleno, čebulo, česen, brokoli, paradižnik, zelje, jabolka in hruške, da lahko vsak izdelek posebej samopostrežno stehtamo in vrečko opremimo z ustrezno nalepko. Domov boste torej še vedno lahko odšli, pravzaprav boste morali oditi z desetimi zelo lahkimi plastičnimi nosilnimi vrečkami. Zemlja vam bo hvaležna.

Če prav razumem, ne bodo prepovedane niti zelo lahke plastične rokavice, s katerimi v skrbi za našo neoporečno sterilnost prijemamo v trgovini sadje in zelenjavo, ponekod pa tudi kruh, zato, da trgovsko podjetje prihrani denar za plačo prodajalke, ki navsezadnje sploh nima službe.

Skratka, prepovedali bodo samo tiste vrečke, v katere prelagamo artikle na samopostrežnih blagajnah , ki jih osebno recikliram v ekološko sporne vrečke za smeti, ne pa tudi tistih debelejših z ogromnim logotipom podjetja, za katere nam zaračunajo tako malo centov, da sem skoraj edini, ki jih iz principa ne kupujem. Vse lepo in prav. Skrbimo za okolje. A še bolj nas skrbijo popusti.

Lisica poseduje Sparovo kartico popustov (izdelana je iz neekološke plastike), na katero bi imela zadnjič za enega od izdelkov kar zajeten popust, a bi ga moral skenirati na koncu. Kakšen evro sva jim tako podarila. Potem se je začel tiskati račun. Iz avtomata so prilezli trije listki, ki so skupaj dolgi 98 centimetrov. Skoraj en meter. Od tega je dejanski račun za 14 različnih artiklov, ki so skupaj stali 22,83 evrov, dolg 20 centimetrov. Že to je ogromno, a davčna zakonodaja pač zahteva še izpis vseh mogočih davčnih postavk in oprostitev, številko računa, ZOI, EOR ter QR kodona podlagi katere lahko kar vsak sam opravlja delo davčnega inšpektorja.

Ostalih 32 centimetrov računa je namenjenih izračunu količine SPAR AD točk, točk zvestobe, SPAR plus bonusu in podobno. 24 centimetrov je dolg kupon, ki lahko prinese nagrado v vrednosti 300 evrov in še 87 drugih nagrad, če sodelujemo – lahko tudi večkrat, za vsako trgovino in restavracijo posebej –  v anketi zadovoljni kupec. Tretji listek je 22 centimetrov dolg Spar plus kupon za 30-odstotni popust na izdelke Pril, razen za izdelke, vključene v promocijo trajno znižano, a le ob predložitvi Spar kartice in le do nedelje ali do razprodaje akcijskih zalog v katerikoli trgovini Spar ali Interspar, razen v trgovini Spar City – Čopova Ljubljana in Spar City – Florjan, Maribor ter franšiznih trgovinah Spar partner. Subvencioniranje vgradnje novih oken prek Eko sklada je bolj razumljiv postopek od teh prekletih točk.

Meter premazanega papirja zato, ker sva kupila hrano za en dan. In dve zelo lahki plastični nosilni vrečki, ki sta namenjeni za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana, in dve manj lahki plastični vrečki. Prihranila sva 92 centov.

Prejšnja objava Naslednja objava

22 komentarjev

  • Odgovori siggi 27. 9. 2017 at 19:18

    Malo za zabavo, malo zares bi blo fino prilepit to kot komentar na sparovi fb strani. Me zanima odziv.. pa dalec od tega da so edini, leclerc ima podobno metrazo za artikel ali dva.

  • Odgovori Matej Zalar 27. 9. 2017 at 19:40

    Rečeno – storjeno.

    Seveda se ne slepim, da je Leclerc kaj drugačen, ampak vsaj pri Sparu bi lahko šparali, a?

  • Odgovori Borut 27. 9. 2017 at 20:01

    Ti Šparovi računi so res smešni, hvaljen bodi Hofer!

  • Odgovori Tomaž 27. 9. 2017 at 21:20

    Zgleda sva ena redkih, ki nimava teh bebavih kartic.
    O metrskem računu pa raje ne bi…

  • Odgovori Matej Zalar 27. 9. 2017 at 21:44

    Ja … je pa res, da je letos na račun te kartice prihranila 44 evrov … kar seveda vsakič znova piše na računu.

  • Odgovori Boki 27. 9. 2017 at 23:27

    Ja, tak zakon o zaracunavanju plasticnih nosilnih vreck se je kaksno leto nazaj zgodil tudi na nizozemskem. Zelo zanimivo, je bilo seveda zelo lahko sprejeti zakon, ki po prstih useka potrosnike. Ko prides pa v supermarket, je pa vse pakirano v plastiko. Poleg proizvodov, kateri recimo ajde morajo biti pakirani v plastiki, tudi npr. kruh, paradajzi, jabolka, itd. vse do posamicnih (!) paprik in kumar! Mogoce ne vem in zaracunavajo tudi trgovskim verigam za tako potratno in neozavesceno pakiranje ampak sem skorajda preprican, da temu ni tako, drugace bi seveda ze nehali s tem. Vedno ista zgodba, bomo zaceli pri potrosniku. Pfej! No, vsaj racuni niso dolgi in na samopostreznih blagajnah vcasih celo lahko izberes, da racuna ne rabis.

  • Odgovori Antietatist 28. 9. 2017 at 5:06

    Na Nizozemskem po mojih (enotedenskih, letošnjih) izkušnjah skoraj vedno vprašajo, če želiš račun. Pač normalna država, zakaj bi kupca po nepotrebnem obremenjeval s papirjem.

  • Odgovori filmoljub 28. 9. 2017 at 6:33

    Podmnožica tega sindroma je recimo tudi podjetje (nekih komunikacijskih storitev), ki te vpraša, ali bi želel prejemati položnico po elektronski pošti in seveda izbereš to možnost, a ti potem vseeno pošiljajo papirnato položnico.

  • Odgovori Boki 28. 9. 2017 at 8:38

    @antiateist (mimogrede vsec mi je tvoj nick!:) ): ja vprasajo ampak racun se se vedno natisne in v kolikor reces ne, roma v smeti. Le nekaj pozneje kot drugace.

  • Odgovori Tana 28. 9. 2017 at 8:53

    Šparovo kartico imata lahko naloženo na telefonu. 🙂

    Mene ti računi niti ne motijo toliko, jih daš v vrečko in basta.

    Ampak bedarija na kvadrat je, da ti na dom pošiljajo 3 račune (vsakega v svoji kuverti) za storitev mobilne telefonije in interneta (A1) na enem računu je vpisana poraba za telefonijo in prečrtana položnica, na drugem je vpisana poraba za internet in prečrtana položnica; vse to isto je vpisano na tretjem računu in na položnici skupen znesek. To pa je višek in vsak mesec sem jezna 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 28. 9. 2017 at 9:25

    No, to je ta obsedenost s papirologijo, ki je v prenormirani Sloveniji verjetno bolj očitna, kor drugod. Kaj se pa to pravi, da mi država zapoveduje, da moram nek kos papirja hraniti do izhoda iz trgovine ali bifeja? (In do kje ga moram hraniti, ko mi izdajo račun na prostem?) Iz principa ga zavržem že prej. Tega debilnega predpisa ne bom spoštoval, ker me žali. To je tipično jebanje potrošnikov, enako kot z vrečkami. Printamo si račune za med, ki ga kupimo pri kmetuna tržnici, ko kličemo obrtnika, ga pa najprej vprašamo, če lahko naredi brez računa ali če lahko račun razpolovi.

    Verjamem, da A1 ravna negospodarno in neekološko. S Simobilom sem jaz opravil, ker so me tako jezili, da se tega ne da opisati, toliko kretenizmov v enem samem podjetju lahko verjetno doživiš samo še na Pošti Slovenije, LPP in Slovenskih železnicah (ampak za javna podjetja to skoraj pričakuješ). Za zdaj še zbiram informacije ali se je stanje v tej firmi kaj popravilo, a menda ostaja situacija podobno bizarna.

    @Tana: Ne gre za to, da bi meter papirja motil mene osebno. Ga pač zavržem. Moti me načelno, ker s tem svinjamo planet in kdo misliš, da plača strošek tega prekletega papirja, če ne potrošnik? In to dvakrat: najprej, ker je moral nekdo papir kupiti in potem še zato, ker ga je treba reciklirati. Me bo pa država veselo pojebala s tem, da bom moral plastične vrečke, ki vedno prav pridejo, odslej kupovati.

    Potem imamo pa tukaj še vrečke za pasje dreke. Vsak dan porabim dve do štiri, MOL jih pa deli brezplačno, čeprav k sreči niso lahke – bi pa lahko verjetno v nedogled birokratizirali, ali so nosilne ali ne.

  • Odgovori slovon 28. 9. 2017 at 10:19

    Temu se rece segmentiranje. Tisti, ki jim je do zadnjega evra, se potrudijo kupone uporabiti, tisti, ki imajo vec denarja kot casa pa ne. In tako lahko isti izdelek prodajas ceneje tistemu, ki bi dal manj in drazje tistemu, ki ga ne moti visja cena.

  • Odgovori jazsembog 28. 9. 2017 at 13:07

    Ko sem doma vedno grem v Spar. Sicer vcasih z manjso ponudbo, vendar znatno cenejsi kot avstrijski spar.
    Rad imam njihov 25 % popust. Kupis rakce, ribe, lososa in se pozna.
    Imam njihovo mobilno aplikacijo, verjetno samo vprasanje casa, kdaj bodo dali moznost e racunov. Nic papirjev, vsa statistika na telefonu, super.
    Standardi v sloveniji za e racune so dobri, firme lahko izdajajo samo e racune, in dejansko je strosek mizeren.

  • Odgovori Matej Zalar 28. 9. 2017 at 19:37

    Tako lepo so napisali na Facebook, da sem moral stisniti like 🙂

    “Spoštovani,

    zahvaljujemo se za vaše sporočilo, ki smo ga kot predlog posredovali odgovornim osebam. V prizadevanju za družbeno odgovorno ravnanje se kot podjetje zavedamo okoljske problematike, pri reševanju katere aktivno sodelujemo z različnimi projekti in dejavnostmi. Tako od avgusta dalje v naših trgovinah poteka akcija Razmišljaj EKO logično, v sklopu katere smo v trgovine Spar umestili trajnostne nakupovalne vrečke, narejene iz recikliranih plastenk.

    Račune pa, v skladu z veljavno zakonodajo, moramo izstaviti v natisnjeni obliki. Nabor vseh ugodnosti na enem mestu je našim strankam dostopen tudi prek mobilne aplikacije, stranke pa se čedalje bolj poslužujejo tudi Sparovih elektronskih kuponov, ki jih ni potrebno tiskati. Upamo, da boste naše pojasnilo sprejeli z razumevanjem in še naprej ostajali naša cenjena stranka.

    Lep pozdrav,
    SPAR Slovenija”

    • Odgovori Roman 29. 9. 2017 at 8:43

      Haha, tipično klobasanje brez kančka vsebine.

      • Odgovori Matej Zalar 29. 9. 2017 at 9:15

        Piar. Včasih me mika, da bi se lotil tega posla. Tako kot me mika, da bi enkrat mesečno napisal kakšno porno zgodbo in novičko v slogu “Jan Plestenjak spet navdušil oboževalke”. Tako, za sprostitev …

  • Odgovori Jani 29. 9. 2017 at 21:39

    Po moje je papir verjetno še najmanj sporen, saj je 100% razgradljiv. Večji problem so res plastična pakiranja vsake kumare in paprike posebej, ki dejansko pomenijo ogromno nepotrebnih in okolju škodljivih odpadkov. Sploh ker se bodo papirnati računu prej ali slej umaknili e-računom preko aplikacij. Trend pakiranja v vrečke pa vedno bolj raste…

  • Odgovori Antietatist 1. 10. 2017 at 5:59

    @boki: hotel sem reči, da ne jebejo po nepotrebnem ljudi z “… in ga zadržati do izhoda iz prodajalne”, ker lahko sicer fašeš globo. Ne pa, da so bolj eko.

  • Odgovori Mietzsche 1. 10. 2017 at 14:13

    Ne bi se strinjal s tabo, da je ta cirkus z računi jebanje potrošnikov. Poglej na to s te strani: ko plačaš za nekaj, plačaš DDV. Ti, kot stranka. Ampak gostilničar ali kdor koli že si pridržuje pravico, da pobaše ta denar na poti do države. Ti misliš, da si davkoplačevalec, ampak nek poslovnež je preprosto preglasil tvojo odločitev, češ, ne, pa nisi, jaz sem lastnik biznisa in s tem bog in imam pravico odločati namesto tebe. Ta sistem je zagotovilo za tebe, da bo tvoje davke res pobasala država za svoje Audije in Falcone in ne en goljufiv pezde za svoje Audije in jahte.

  • Odgovori Matej Zalar 1. 10. 2017 at 17:04

    @Jani: Je sicer razgradljiv, a je tudi nepotreben. Tudi za razgradnjo se porablja energija, določen del pa verjetno tudi ne gre v reciklažo. Vrečka, ki jo vzamem, mi vsaj še enkrat pride prav (namesto vrečke za smeti, na primer), meter tega klinčevega papirja pa sploh ne pride prav.

    @Mietzsche: Pomirjen sem. Davek na kofe, ki ga je oštir – ki je zaradi vseh davkov tik pred propadom – nakazal v proračun države, bo namesto oštirja zagonila država. Osebno sicer dvomim, da je država razštelana zaradi parih gostilničarjev, ki niso plačevali davkov – in bi jih morala ta država priviti že pred dvajsetimi leti, da sva si na jasnem.Pa jih ni privila nobena vlada. Samo da je bil socialni mir.

  • Odgovori Roman 2. 10. 2017 at 7:39

    Termo papir v rolci (ki ga uporablja 99,9% vseh ki izdajajo račune) je bolj klinac biorazgradljiv.

  • Odgovori jebobebo 5. 10. 2017 at 10:13

    @Roman: Ravno to sem hotel napisat. Razgradnja tega papirja stane 115 alipanekajtakega € na tono. V sežigalnici.

    @Jani: Tista plastika okrog kumar je pa najdražje prodana plastika, ker v primeru zavite kumare nikakor ne moreš izvedeti neto teže kumare. Spet so te nategnili.

  • Komentiraj