Minimalizem: živeti s smislom

Lahko si mislite, da nisem bralec priročnikov za osebnostno rast. Literaturo te vrste preziram, bralce pa pomilujem. Potem sem od založbe Mladinska knjiga dobil knjigo Joshue Fieldsa Millburna in Ryana Nicodemusa Minimalizem: živeti s smislom. Prebral sem jo s tiste vrste veseljem, ki ga znamo razviti samo pravi nergači: iskal sem napake. Ker mi je minimalizem kot način življenja blizu, pa se moram navsezadnje z večino zapisanega strinjat.

9789610135241-1

Joshua Fields Millburn in Ryan Nicodemus sta zaslovela z blogom The Minimalists, ki ga vsak mesec obišče 100.000 bralcev – pred to lepo številko se lahko skrije tudi Nergač. Kot minimalista se seveda nista rodila, ampak sta to postala šele potem, ko sta se naveličala biti materialista. Preden sta se na novo rodila, sta živela tipične ameriške sanje. Prijatelja še iz otroštva sta se s trdim delom –a brez fakultetne izobrazbe – prebila na dobro plačano pozicijo v veliki korporaciji, kjer sta garala od 70 do 80 ur na teden, zaslužila ogromno in z visokimi krediti živela celo na večji nogi, kot bi si bila lahko privoščila. Gnala sta se za kariero in za denarjem in za novimi krediti, toda – presenečenje! – nista bila srečna. Pozabila sta na prijatelje, družino in zdravje.

Sčasoma sta imela vsega dovolj. Ryan se je ločil že nekaj let prej, Joshua potem, ko se je odločil, da se bo znebil bremen in zaživel skromneje. Ko sta začela življenji spravljat v red, sta odkrila minimalizem. Postavila sta spletno stran in čez devet mesecev z blogom zaslužila dovolj, da sta lahko pustila službi in kljub temu zaživela udobno minimalistično življenje.

Seveda minimalizem ni samo poza 21. stoletja, ampak je način življenja, ki presega samo skromnost. Minimalizem je način osmišljenega življenja, ki ga avtorja obravnavata skozi pet dimenzij: zdravje, odnosi, strasti, rast in prispevanje. Knjiga si želi biti kratka in jedrnata, kar je tudi prav, a po drugi strani ponekod umanjka argumentacija, ki jo zahtevamo racionalni bralci mojega kova. Določene trditve bi težko sprejel tudi, če bi jih skušala argumentirat. Tako bodo mnogi privzdignili obrvi ob pavšalni trditvi, da »kruh in testenine so predelana živila, ki niso primerna za človeško prebavo«, kaj šele argument, da mleko ni primerno živilo zato, ker je človek edina žival na planetu, ki uživa materino mleko drugih živali. Res pa je, da avtorja v ničemer nista vsiljiva in da izbiro načina prehranjevanja prepuščata bralcem.

Glavna odlika knjige je, da nas uči zdrave pameti. Avtorja sta jo srečala skozi minimalizem. Ne socializem ali nova družbena ureditev, edini pravilen odgovor na turbo kapitalizem ali neoliberalizem, kakorkoli že poimenujete podivjane ekonomske principe, je minimalizem, za to pa moramo najprej najti zdravo pamet. Ko je govora o potrošništvu, slovenska družba ameriški ni niti blizu. Je pa res, da smo na slabi poti, zato je knjiga koristna tudi za Podalpje. Morda vam ne bo spremenila življenja, gotovo pa vam bo dala misliti. Za razliko od drugih priročnikov za osebnostno rast in zdravo življenje od bralcev ne zahteva, da zamenjajo religijo ali spremenijo prehranske navade – čeprav avtorja, kar je pravilno, predlagata tudi to.

O knjigi je pisal tudi najbolj znan slovenski bosi maratonec, paleojedec, minimalist in bloger Marko Roblek.

Prejšnja objava Naslednja objava

13 komentarjev

  • Odgovori filmoljub 17. 3. 2015 at 20:24

    He he, tukaj dviga roko še eden, ki se je moral odpovedati glutenu (kruh, testenine) in mleku (laktoza). Kar zadeva minimalizem, se pa tudi strinjam, da se bomo morali vsi skupaj navaditi na MANJ — ker VEČ preprosto nikoli več ne bomo dobili.

  • Odgovori darja 18. 3. 2015 at 6:18

    Jaz tudi ne maram knjig o osebnostni rasti. In podobne nasvete…

    Ti jih preziraš (svetovno) – jaz se jim izogibam! Pred leti sem prelistala kakšno knjigo pa me je samo zamorila. Orenk!
    Nimam pojma, komu to lahko pomaga. Kaj je s temi ljudmi, da jih te ……… nebuloze ni primeren izraz…………. dobrohotni, pravljični nasveti popeljejo v naš svet. Da ne vedo tega sami.

    • Odgovori Katja Grum 15. 4. 2015 at 13:14

      Knjige za osebno rast so z nameno, če te zagrenijo bi se jaz vprašala zakaj?! Sicer pa takim kot si ti in Nergač ne bo pomagala nobena knjiga, niti ta.

  • Odgovori Matej Zalar 18. 3. 2015 at 10:41

    @Filmoljub: Absolutno in za to seveda ni treba spremenit družbenega sistema, ampak programe v glavah. Zdaj si predstavljaj nekoga, ki je minimalist po sili razmer, ker nima denarja. Daj mu 100 jurjev in poglejmo, kaj bo z njimi naredil. Praviloma jih bo v trenutku zapravil za popolne neumnosti (prevelik TV, predrag avto, superge, ki so jih otroci naredili za dolar na dan …) To je ta razlika – ali si minimalist po sili razmer ali iz prepričanja.

    @Darja: To je res. Vseeno pa je treba ljudi naučit zdrave pameti. Pravzaprav sem bil mogoče malo preveč strog. Tudi take priročnike je treba razdelit v dve grupi. V slabši se, na primer, znajde sranje Smiljana Morija 🙂

  • Odgovori filmoljub 18. 3. 2015 at 11:47

    Kolikor razumem, ne gre toliko za new age (ki tudi pri meni podobnih cinikih ne pade na plodna tla), pač pa bolj za lifestyle — oz. za trajno odvračanje od potrošništva, kopičenja reči in materializma. Poanta se mi zdi kar na mestu in prav zanimivo je, da sta avtorja Američana (ne pa recimo Nepalca ali Japonca), tj. pripadnika skrajno kapitalistične kulture. Potemtakem ni toliko pomembno, ali si v osnovi bogat ali reven (onadva sta bila menda težka japija in huda karierista), saj je končni cilj enak — oz. je bolj kot cilj pomembna sama pot do tja — in začeti je treba seveda v lastni glavi.
    p.s. A si moral omeniti Smiljana Morija. 😡 O bruh.

  • Odgovori Matej Zalar 18. 3. 2015 at 12:48

    Saj to je point: da ostaneš skromen tudi, ko služiš ogromne denarje. Poznam kar nekaj ljudi, ki si kupujejo vse sorte, od smučk za turno smuko, bordajo, kolesarijo, kajak, potapljanje, lazijo po jamah in plezajo. Doma se jim potem valja za nekaj tisoč ali deset tisoč evrov opreme, ki je sploh ne uporabljajo, ker enostavno nimajo časa.

    Šparajo pa na hrani.

  • Odgovori Nadinka 19. 3. 2015 at 7:32

    Navlaka v stanovanju pri meni povzroči tudi “navlako” v glavi. Popolna zmeda. Ko zmečeš stran večino stvari, so tudi misli bolj bistre 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 19. 3. 2015 at 20:33

    Hja, to je pa že problem zbiranja stare krame :/ Ko umre star človek, svojci stanovanje praznijo dva meseca.

  • Odgovori Seamus 20. 3. 2015 at 22:49

    Pomoje ima minimalizem svetlo prihodnost. Tudi sam do neke mere poskušam. Sploh ko v raznih vukojebinah vidiš s čim vse ljdje pridejo skozi in so srečni.
    A si predstavljaš, da greš na pumpo po 3l bencina?

  • Odgovori Matej Zalar 21. 3. 2015 at 18:22

    Ne vem če ima svetlo prihodnost, se pa bojim, da je za večino edina mogoča prihodnost.

  • Odgovori Robert Lisac 24. 6. 2015 at 11:06

    No, ta dva modela sta kriva, da sem se zaradi njune “igre mainimalizma” znebil več kot 1000 stvari in proces se nadaljuje. Res pa je, da smo imeli mi minimaliste že v preteklosti, vsak slovenski pastir je bil verjetno minimalist. Res pa je tudi, da očitno potrebujemo tujce, da nas spomnijo, kaj smo že imeli in kaj naj gojimo še naprej.

  • Odgovori Matej Zalar 2. 7. 2015 at 18:23

    Minimalist ni tisti, ki nima zato, ker ne more imeti. To je revež. Minimalist je tisti, ki nima kljub temu, da bi lahko imel. Seveda je potem vprašanje, zakaj sploh biti minimalist. In zakaj se sploh truditi? Imajo večinoma tisti, ki so gonilo družbe. Če nehajo delat, bodo na slabšem tudi ostali.

    Je pa res, da je mogoče denar zapravit na zelo različne načine. Lahko s kopičenjem sranja ali s polnim življenjem (potovanja, dobra hrana, hedonizem …)

  • Komentiraj