Minimalna plača za vse

O minimalnih plačah je bilo povedanega že precej. Objektivno je res, da so za zaposlene prenizke in za delodajalce previsoke in da z zviševanjem, minimalnih plač država najbolj obremeni prekariat, torej tiste točaje in novinarke in prevajalce in trafikantke in taksiste, ki imajo že tako najmanj pravic, daleč manj kot zaposleni, ne glede na plačo. Objektivno pa je tudi res, da z višanjem minimalne plače največ pridobi država, če seveda ne špekuliramo, da dvigi minimalne plače spodbujajo odpuščanje.

Prekarec zasluži 1000 evrov manj kot leta 2012

Prekarec, ki je leta 2012 za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje plačal vsega skupaj 3.498 evrov, bo leta 2018 plačal 4.474 evrov.

Torej skoraj 1000 evrov več.

Žal in zelo verjetno se mu v tem času dohodek ni dvignil niti za evro, oziroma zelo verjetno za manj kot za 80 evrov, kolikor znaša razlika med mesečnimi prispevki leta 2012 in 2018. Ali pa še huje! Eden od mojih redkih naročnikov je denimo honorarje v času debelih krav zmanjšal za okoli tretjino, to je v mojem primeru od 70 do 80 evrov na mesec oziroma na letni ravni približno toliko, kolikor znaša regres zaposlenega z minimalno plačo. Regres, ki ga samostojni podjetnik ne dobi. Kot tudi ne uživa težko priborjene pravice do plačanega letnega dopusta, bolniške odsotnosti, plačane malice in tako dalje.

Boj za maksimalno minimalno plačo

Ampak to so stare zgodbice. Pametna novinarka bo požrla svoj ponos, se naučila pisati za iskalnike optimizirana besedila in se zaposlila kot tekstopiska ter razlagala, da je njeno delo blazno kreativno. Na tej ravni smo. Da nekdo, ki piše letake v slogu »Razprodaja samo za vas. Pohitite!«, zasluži več, kot novinarka. Ali prevajalka.

Bolj me bega tole. Denimo, da je za promotorje čim višjih minimalnih mezd, ki se čim bolj približajo povprečnim plačam, problematično tudi absolutno število ljudi z minimalnimi plačami. Morda se jim to sicer ne zdi taka težava, glede na to, da so zgled demokracije in blaginje iskali tudi v Venezueli, a vseeno: ne želim si živeti v deželi, kjer večina živi bodisi od svojega espeja bodisi od minimalne plače.

Idila: ko imamo vsi malo, a imamo enako malo

Če torej dvignemo minimalno plačo za določeno vsoto, se bo število zaposlenih z minimalnimi plačami neizbežno povečalo in lahko se bomo pogovarjali, da po novem minimalno plačo prejema sedem ali osem odstotkov vseh zaposlenih in ne šest, kot menda v tem trenutku. Bolj problematično je, da bo po novem nek skladiščnik zaslužil prav toliko kot negovalka v domu za ostarele, ki je prej zaslužila več kot skladiščnik, a je tudi res, da opravlja zahtevnejše, bolj odgovorno in manj avtomatizirano delo.

To je pa spet problematično, po eni strani zato, ker je negovalkino delo po svoje razvrednoteno. Po drugi strani pa tudi zato, ker bosta naslednjič oba zahtevala višjo minimalno plačo, s katero bosta v neki fazi dosegla plačo medicinske sestre … vse do idilične situacije, ko bomo vsi srečno živeli od minimalne plače. In si jo počasi dvigovali, vedno le toliko, da ne bo mogoče dostojno preživeti brez popoldanskega fuša. Ali dopoldanskega, odvisno od službe.

Kot da so prenizke samo minimalne plače! Ne. Prenizke so tudi največje plače. In minimalne in največje plače niso prenizke samo v zasebnem sektorju, kjer pokvarjeni kapitalisti brezsramno izkoriščajo delovno silo. Enako je v javnem sektorju in v državnih podjetjih. Zanimivo pa je, da je v povprečju drugače v podjetjih v tuji lasti.

No, še vedno pa nihče nič ne vpraša tistih, ki z vsakim dvigom minimalne plače dejansko zaslužijo manj. Pa s tem ne mislim na umazane kapitaliste, ampak na tiste, ki se trudimo preživeti.

Prejšnja objava Naslednja objava

16 komentarjev

  • Odgovori Disguy 29. 11. 2018 at 20:04

    Dodal bi to, da ima pri tem po moje precej velik vpliv čudna izobrazbena struktura na trgu dela. Med prekarci so večinoma tisti, ki so dokončali neko smer študija, po katerem na slovenskem trgu dela ni več pretirane potrebe oz. je prišlo do zasičenja. Govorim predvsem o raznih študijskih smereh na FDV in Filozofski fakulteti. Menim, da so za tako prenasičenost kriva neobstoječa politika visokega šolstva, ki bi morala vpise prilagajati potrebam trga, in zastarela miselnost iz Juge, da z diplomo oz. magisterijem česarkoli dobiš pravico do takojšnje zaposlitve. Poznam ljudi, ki so na to opozarjali že pred več kot 20 leti, pa se v pogledu racionalizacije ni zgodilo nič oz. se je kvečjemu še poslabšalo z Bolonjsko reformo, ker so fakultete s strani EU dobile spodbudo za to, da so povečevale število mest. Tudi tistih, ki jih v resnici nismo rabili.

  • Odgovori Matej Zalar 29. 11. 2018 at 21:00

    No, seveda. Ampak ta isti človek s to isto izobrazbo se bo skoraj brez težav redno za nedoločen čas zaposlil kot piarovec, pisec marketinških vsebin, skrbnik družbenih omrežij in na podobna gnusna delovna mesta, tako da izobrazbena struktura niti ni edina težava.
    Prekarstvo je pa težava tudi v turizmu ali gostinstvu (nižja stopnja formalne izobrazbe), kjer po mojem ljudje nasankajo še neprimerno bolj, ker jih je še več in so še laže zamenljivi (vsaj tako razmišlja sodobni lastnik bara).
    Jaz resno verjamem – pa ne da bi se samemu sebi smilil ali iskali opravičila, ker še nisem zaslužil svojega prvega milijona -, da je naša generacija dejansko najbolj nadrajsala. Silili so nas študirati neko sranje za vsako ceno, nihče pa nam ni povedal, da se bo zgodila avtomatizacija in da bo polovica poklicev odpadla in da se bo poleg tega še sistem podebilil. In zdaj se vsi čudimo, totalno neprilagojeni na to džunglo, starejši so lepo varno zaposleni, mlajše so pa na to pripravili in jaz že opazujem 25-letnike kako jadrajo skzi lajf bistveno lažje kot recimo jaz in še opazijo ne, da so v bistvu jebene stranke. V bistvu jim zavidam. Skratka, na trg dela smo vstopali v tistem obdobju, ko so se v grozljivo kratkem času zgodile ogromne spremembe na področju tehnologije. Jaz se pri 35 letih včasih počutim kot da bi jih imel 55, čeprav skušam z njim držati korak. Poznam ljudi, ki živijo bolj v svojem svetu in oni pa sploh ničesar več ne zastopijo. Pa so mojega letnika.

  • Odgovori FoX 30. 11. 2018 at 7:05

    Ko poslušaš naše predstavnike predvsem levega pola dobiš občutek kot, da so v tej državi pretežno reveži in ubogi (figurativno to sicer drži 🙂 ), ki stalno potrebujejo pomoč. In kot si napisal nobeden ne razume, da bi se morali boriti za visoko povprečje, ker s tem dvigneš vse, ne pa visok minimalec, ki v bistvu naredi še večje nepravice. Sploh mi ni jasen način gledanja, da si v tej držai s plačo pod jurja revež, do 1500 srednji razred, nad 1500 pa bogat. Mislim resno kje smo zavili narobe? In namesto, da bi gledali širšo sliko in poskušali ljudem predvsem olajšati načine kako zaslužiti, še vedno tičimo globoko z glavo v pesku in vse predpisujemo, normiramo, popisujemo, kvantificiramo, končni učinek je pa revno obraten. Se strinjam z naslov – potem pa naj dajo vsem enako pa basta – dražava bo že na začetku leta vedela koliko bo davkov pa še vsaka odsrtopanja se bodo takoj videla 🙂

  • Odgovori Anja 30. 11. 2018 at 9:08

    In veliko nas je tistih, ki se trudimo preživet. Ko bi vsaj bil neizprosen red kam gredo prispevki in davščine ter za kaj se porabijo. Red v javnem sektorju, red v zasebnem sektorju. Manj razlik v plačah pri zaposlenih v istih firmah, kot je že včasih bil količnik. Oklestit tam kjer je smiselno, okrepiti tam kjer je potrebno. Več reda v tej naši preljubi državi.

  • Odgovori filmoljub 30. 11. 2018 at 12:24

    Problematična je tudi minimalna razlika med socialno pomočjo in minimalno plačo oz. zakaj bi pri tako majhni razliki človek sploh karkoli delal. Ta država res ne razume pojma ustvarjanja ali dodajanja vrednosti, se pa močno trudi z vedno vnovičnim (in vedno manj sorazmernim) razporejanjem iz skupne malhe, ki je z vsako razprodajo slovenskih podjetij tujcem in špekulacijami prehajanja državnega premoženja v zasebne žepe le še manjša.
    .
    Zadeva je nerešljiva. Že zdavnaj sem predlagal, da naj nas kupi Kanada, ustanovi dislocirano čezmorsko zvezno kolonijo, razpusti parlament ter uvede svojo upravo in politiko. Ta kapitalistična država je recimo leta 2017 uvedla zajamčeni dohodek cca 900 eur na mesec (klik). Tako bi vsaj imeli več socialne pomoči, če že, le tujcem bi se morali udinjati — ampak sami smo tako ali tako nesposobni imeti normalno delujočo državo.

  • Odgovori NZ 30. 11. 2018 at 14:21

    Zanimiv pogled na dvigovanje minimalne plače, ki se dejansko nikoli ne konča, moram priznat, da nikoli nisem razmišljal na tak način. To bi bilo prav groteskno… Če že bi se problematika plač (minimalnih in ostalih) morala reševati preko obdavčitev, to je več ali manj edino kar država lahko naredi na tem področju, da recimo plače do 1000 bruto (so to dejansko plače??) ne bi bile obdavčene, oz. proste dohodnine. Prihajamo pa tekom “ekonomskega napredka” do situacije, ko bo precej težko sploh še najti ljudi, ki bodo pripravljeni delati za podpovprečne plače, kaj šele minimalne. V našem podjetju je zunaj praktično konstanten razpis z zaposlitvami za nedoločen čas, pa še kandidatov iz bivših republik ne dobimo, pa plače niso minimalne, daleč od tega. Gre pa za industrijo z industrijskimi delovniki in za trakom nihče več noče delat, še “bosanec” in “kosovar” komaj. Za isti denar gre rajši vozit kombi, ker je to manj zahtevno, pa ne da podcenjujem kakršno koli delo. No malo sem zašel, se mi pa zdi da bo problem minimalnih plač počasi minil, saj bo teh sčasoma vse manj, vsaj če bodo trenutne gospodarske razmere še vztrajale.

    • Odgovori Jazsembog 1. 12. 2018 at 22:51

      Kaj nakladaš?
      Glih ta teden sem bil 2krat v Magni, na zgornjem Štajerskem, sem videl veliko avtov s slovenskimi tablicami. Misliš, da imajo ti slovenci (verjetno tudi kaki kosovar med njimi) posebno ljubezen do Avstrijo ali pač delajo za plačo?

      • Odgovori Anonimno 2. 12. 2018 at 15:15

        Magna sploh še ne obratuje. To so delavci gradbinci. Kaj ti spet nakladaš. A rižotarji so te že nagnali :).

        • Odgovori Boki 2. 12. 2018 at 16:57

          Zgornja Stajerska…Avstrijska Stajerska…

  • Odgovori Zmrda 30. 11. 2018 at 20:01

    NZ, zato je pa splosna gospodarska rast najboljsi nacin kako vsem dvignit place. Plus, ce bi “zacasni krizni” dvig DDV skenslal, bi bili tudi vsi na boljsem, revnejsi se posebej.

  • Odgovori Jazsembog 1. 12. 2018 at 22:56

    Plače so kot vsepovsod posledica produktivnosti. Ja pošteno so vas nategnili, dve oz 3 generacije so nategnili, da ste študirali meglo. Zato jih pa volite, ker ste butasti in zmanipulirani. Zoki zopet izvoljen. In kao noben ga ne voli. Kot noben ne voli janeza. Čez palec bi rekel, da so plače nad produktivnostjo.
    Drugo pa je seveda vprašanje zakaj je neto nizek proti strošku delodajalca.

  • Odgovori Matej Zalar 2. 12. 2018 at 17:05

    Ravno danes sem slišal, da bodo po novem imeli minimalno plačo tudi vojaki. Ne, ker bi jim znižali plače, ampak ker bodo zvišali minimalca 😆 Ven jih potem vlečejo razni dodatki.

    @Zmrda: No, če bi spet spustili DDV, bi bili na boljšem samo in izključno prodajalci. Lastniki kapitala, če hočeš 🙂 Ko enkrat dvigneš DDV, ni več poti nazaj.

    @NZ: Dober point. Če je recimo zdaj v osnovni šoli večina odlična in prav dobra, seveda ne moremo pričakovati, da bodo čez 10 let delali za minimalca, če so pa vendar prav dobri in odlični 🙂

    @Anonimno: Mislim, da je šel @Jazsembog v Avstrijo. ALi misliš, da je Dravsko polje v Zgornji Avstriji?

  • Odgovori Boki 3. 12. 2018 at 11:41

    @Matej: to je verjetno res. Ljudje ne bodo sli v Lidl tezit naj spustijo ceno jogurta za 2 centa, ker je sel dol DDV ali da bi posledicno ceno za 2 centa znizal Hofer. Na slabsem bos pa verjetno tudi ti, ker tebi bo pa hitro kaka stranka zatezila za tist procent ali dva popusta 😀

  • Odgovori Zmrda 3. 12. 2018 at 18:02

    Zacasni krizni dvig naj gre dol, ker je bil zacasni in krizni. Al je vseeno, ce se vam v obraz lažejo? Naj se ga spusti nazaj na 20% pa bomo potem razglabljali kdo je kaj imel od tega.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 12. 2018 at 18:14

    Ja. Ampak tega ne bodo naredili. Ali pa misliš, da imajo v teh razmerah jaja spustiti DDV in po drugi strani vsem mogočim interesnim skupinam razlagati, dase še nismo izvlekli iz krize in d abomo tam šele, ko bomo zadolženi pod 60 odstotkov? Saj niso nori. Bi pa šlo, če bi jim uspelo prepričati ljudstvo, da bodo imeli zaradi tega višje plače. Torej: Interspar več zasluži, ker ne spusti cen, zasluži pa 2 odstotka več na vsak jebeni produkt. In zaradi tega lahko za 1 procent (ali 0,5, kaj jaz vem) dvignejo neto plače. To je recimo od 7 do 15 evrov 🙂

  • Komentiraj